Hvar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lega otoka

Hvar je hrvaški otok v srednjem Jadranu.

Hvar, ki meri 299,6 km², je v turističnem pomenu najbolj znan jadranski otok. Ta sloves dolguje zelo prijetnemu podnebju. Po številu sončnih dni (povprečno sije sonce 2718 ur letno) je na prvem mestu na jadranski obali in med prvimi v Evropi. Spričo barvitosti otoka, pokritega z vinogradi, nasadi oljk in aromatičnimi rastlinami (sivka), očarljivost njegovih naselij s številnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki in prijetnimi, po navadi z borovimi gozdički, obraslimi plažami je Hvar eden najbolj atraktivnih otokov na Jadranu.

Zgodovina otoka[uredi | uredi kodo]

Naseljen je bil že zgodnjem neolitiku, o čemer pričajo številni predmeti (kamnito orodje in orožje, koščene igle in drugo), ki so jih odkrili v otoških jamah, medtem ko ostanki iz ilirska dobe govore o pomembnih naseljih. Grki so v obdobju 386 do 385 pr. n. št. ustanovili dve mesti Faros (današnji Stari Grad) in Dimos (današnji Hvar). Leta 219 pr. n. št. so otok z zmago nad ilirskim vojskovodjem Demetrijem Hvarskim v drugi iliriski vojni zavzeli Rimljani. V 7. stol. so se pričela na Hvaru naseljevati slovanska plemena, potem pa je otok zamenjal številne gospodarje: Bizantinsko cesarstvo, Beneško republiko, hrvaške kralje, ogrsko-hrvaške kralje, bosanskega kralja Tvrdka I., Hrvoja Vukšića in Dubrovniško republiko. Najdlje mu je vladala Beneška republika - od leta 1420 do 1797. V času Napoleonove Ilirije je Hvar izmenoma pripadal Avstrijcem, Francozom in Angležem, nato pa od 1813 do 1918 Avstriji.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Največja naselja na otoku so: Hvar, Stari Grad, Jelsa in Sućuraj.

Ostali manjši naseljeni kraji so: Bogomolje, Dol, Vrbanj, Maslinica, Selca, Velo Rudina, Malo Rudina, Brusje, Milna, Zavala, Sveta Nedelja, Svirče, Pitve, Vrisnik, Vrboska, Gdinj.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]