Danska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kongeriget Danmark (v danščini)
Kraljevina Danska
Zastava Danske Grb  Danske
Himna
Der er et yndigt land
Tam je prikupna dežela

Kong Christian stod ved højen mast[N 1]
Kralj Kristjan je stal ob postavnem jamboru
Lega Danske
Lega  Danske[N 2]  (temno zelena)

– na Evropski celini  (zelena & temno siva)
– v Evropski uniji  (zelena)  —  [Legenda]

Lega Danske
Kraljevina Danska: Grenlandija, Ferski otoki (obkroženi) in Danska
Glavno mesto
(in največje mesto)
Kopenhagen
55°43′N, 12°34′E
Uradni jeziki danščina
Priznani regionalni jeziki
Demonim Danec, Danka
Upravljanje unitarna parlamentarna ustavna monarhija
 -  kraljica Margareta II. Danska
 -  predsednik vlade Helle Thorning-Schmidt
Ustanovitev
 -  konsolidiranje: ok. 10. stoletje 
 -  demokratizacija
(ustavni zakon):
5. junij 1849 
 -  Dansko kraljestvo: 24. marec 1948[N 4] 
Površina
 -  skupaj: 42.915.7 km² [2](133.
Prebivalstvo
 -  ocena julij 2014: 5.639.719[3] (113.)
 -  gostota(Danska) 131/km² 
BDP (PKM) ocena 2013
 -  skupaj: 211,321 milijarde USD[4][N 5] (52.)
 -  na prebivalca: 37.794 USD[4] (19.)
BDP (nominalno) ocena 2013
 -  skupaj: 324,293 milijarde USD[4][N 5] (34.)
 -  na prebivalca: 57.998 USD[4] (6.)
Gini (2012) 28,1 
HDI (2013) 0,900[5] (visok) (10.)
Valuta danska krona[N 6] (DKK)
Časovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .dk[N 7]
Klicna koda ++45[N 8]

Kraljevina Danska (krajše le Danska[N 2]) je najstarejša in najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja. Vključuje tudi številne otoke severno od Nemčije, na katero meji tudi po kopnem, in Poljske, poleg teh pa še ozemlja na Grenlandiji in Ferskih otokih, ki so združena pod dansko krono, čeprav uživajo samoupravo. Le četrtina teh otokov je naseljena. Danska je izrazito položna dežela. Najvišji vrh je Ejer Bavnehoj s 173 metri nadmorske višine, največja reka pa Gudena.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Danski Vikingi, slika iz 12. stoletja.

Med skandinavskimi državami, ki imajo številne skupne kulture in zgodovinske značilnosti ima kraljevina Danska posebno mesto. Zaradi naravnega prehoda z evropskega kopnega na Skandinavski polotok je pomemben most med državami srednje in severne Evrope. Hkrati je tudi most med Severnim in Baltskim morjem in s tem med Atlantskim oceanom in Baltskim morjem, ki odpira pot daleč v celinsko vzhodno Evropo. Čeprav je Danska majhna in je vedno imela malo prebivalcev, je občasno bila središče politične tvorbe, ki je segala od Nordkapa do Labe, od Grenlandije do Estonije in je vrh tega imela kot kolonialna država trgovska oporišča na Karibskem otočju, v zahodni Afriki in Indiji.

Odnosi Danske z njenimi sosedami na severu in jugu niso bili nikoli tako dobri kot zdaj. V preteklosti se je namreč kar pogosto vojskovala z njimi. Pred danskimi Vikingi so od 9. stoletja do sredine 11. stoletja trepetali na vseh zahodnoevropskih obalah. Zaradi roparskih pohodov je trpelo zlasti prebivalstvo na Britanskem otočju pa tudi v Franciji, Portugalski in celo Italiji.

V domovini so začeli Danci v 9. stoletju pod kraljem Godfredom, prvim iz zgodovinskih virov znanim vikinškim kraljem, graditi obmejni nasip za obrambo pred Franki, ki so z juga prodirali v Jutlandijo. Kralj Gorm Stari je v 10. stoletju združil majhna danska kraljestva v skupno državo. Harold Modrozobi pa je izpeljal pokristjanjenje. Tako so začeli Danci osvajati druge dežele. Pod Knutom Velikim so začasno osvojili Anglijo in Norveško, v 13. stoletju pa so bili pod njihovo Holstein, Hamburg in Lübeck, Mecklenberg, Pomorjanska, Rügen in Estonija. Margareta I. (1353-1412) je s kalmarsko zvezo leta 1397 združila Dansko, Švedsko in Norveško. Švedska je leta 1523 izstopila iz zveze in takrat se je začelo dolgo spopadanje za politično vodstvo na baltskem območju, Švedska si je pridobila prevlado, moč Danske pa je zmeraj bolj plahnela. Sredi 17. stoletja je izgubila južne švedske pokrajine, leta 1814 oblast na Norveškem, 50 let pozneje pa vojvodine: Schleswig, Holstein in Lauenburg. Leta 1920 je dosegla na podlagi določil v versajski mirovni pogodbi plebiscit, po katerem je bila zaradi odločitve večine prebivalstva v severnem Schleswigu meja spremenjena v njeno korist.

Med drugo svetovno vojno, ko so nemške čete kljub danski izjavi o nevtralnosti napadle Dansko in jo zasedle, se je osamosvojila Islandija, po vojni pa sta dobila Grenlandija in Fersko otočje obsežno avtonomijo. Dancem ni ostalo veliko od nekdanjega velikanskega kraljestva, toda to ni zmanjšalo njihove narodne zavesti. Po danskem se povsod bleščijo narodne barve in na vsakem koraku je mogoče občutiti močno povezanost prebivalcev z njihovo državo. Velika priljubljenost kraljice Margarete II. (rojene 1940), ki je leta 1972 prevzela kraljevino po smrti svojega očeta, prispeva k temu, da večina prebivalcev podpira sistem parlamentarne monarhije. Politična moč vladarja je že leta 1849 omejila liberalna ustava, ki je izročila najvišjo oblast parlamentu (Folketing, ljudski zbor).

Dansko povojno politiko izoblikovali socialno demokrati ki so začeli delovati v sedemdesetih letih 19. stoletja. Socialni demokrati so morali več volilnih obdobij deliti deliti politično oblast z ostalimi strankami. Njihovo nasprotje predstavlja konzervativna Ljudska stranka. Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja so se na danskem lotili socialnih reform. Tako da ima država danes eno izmed najbolje urejenih socialnih varstev v Evropski uniji. To omogoča visok dohodek na prebivalca. Visoki davki pokrivajo drago socialno ureditev in hkrati izravnavajo prevelike razlike v prejemkih prebivalcev.[7]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Kraljevina je ob zadnjem popisu oktobra 2008 štela 5.505.995 prebivalcev. 91,1 % teh se je opredelilo za Dance, sledijo številčne skupnosti Azijcev, Bosancev, Arabcev, ostalih priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, Nemcev, Grkov in Turkov. Povprečna poseljenost je 129,16 prebivalcev na km2.

Pokrajina Populacija
(ocena iz 2011)
Površina
(km²)
Gostota
(preb. na km²)
Zastava Danske Danska 5.564.219 43.075 129
Zastava Ferskih otokov Ferski otoki 49.267 1.399 35
Zastava Grenlandije Grenlandija 56.615 2.166.086 0,027
Zastava Danske Kraljevina Danska 5.670.101 2.220.097 2,6

Vera[uredi | uredi kodo]

Za protestante se je opredelilo 79 % vprašanih, sledijo ostali Protestanti in Katoliki. Zaradi imigracij prebiva na Danskem 2 % Muslimanov.

Pokrajina[uredi | uredi kodo]

Zemljevid danske, ter njenih ozemelj, Grenlandije in Ferskih otokov.
Grenen, najsevernejša točka danske.

Danska ima okoli 470 manjših in večjih otok ter nešteto polotokov. Ker je država na polotoku noben kraj ni od morja oddaljen več kot 50 km. Danska ni dežela velikih naravnih znamenitosti, saj nima visokih hribov, velikih rek in gozdov. Bistvo dežele je ljudska kultura, ki ima svoje korenine še v času Vikingov. Pokrajino so skozi tisočletja izoblikovale ledene dobe in ledeniki, ki so v pleistocenu segalei iz Skandinavije daleč na jug Evrope. Za umikajočim se ledom so nastali velikanski ledeniški nanosi, ki pokrivajo Jutlandsko in otoško kamnito podlago iz vodoravnih plasti apnenca. Predledenodobna podlaga je vidna le na nekaterih krajih, predvsem na oddaljenem otoku Bornholm, v Limfjordu in v krednem skalovju Monu. Ledeniške nanose sestavljajo večinoma kamnine, ki izvirajo iz severne Skandinavije kjer so ledeniki nastajali. Polzeči led je na svoji poti proti jugu krušil skale in jih drobno zdrobil. Ko se je led v toplem obdobju stalil so nastale morene. Te so ledeniki mlajših ledenih dob zravnali v ravno pokrajino, ki jo je moč videti danes, izjema je le veriga gričev, ki so nastali kot posledica zadnje ledene dobe. Najvišji danski vrh je 173 m visok Yding Skovhoj. Zaradi delovanja ledenikov v preteklosti je tako celotna dežela plosko valovita in posejana z griči ter ponekod z jezeri, zemlja pa je zelo rodovitna. Zadnji ledenik se je danskem stalil pred okoli 12.000 leti. Zelo razčlenjena obala z mnogimi priobalnimi otoki pa je nastala šele z dvigom gladine morja do katerega je prišlo zaradi taljenja ledenikov. V lijakastih zalivih in prelivih Baltskega morja je mogoče prepoznati oblikovanost potopljenih pokrajin. Popolnoma nasprotno je na zahodni obali Jutlandije, ki je nenehno izpostavljena plimovanju in viharjem Severnega morja.

Na njej ni zavarovanih zalivov in večinoma, razen na majhnem območju pribrežnih plitvin in naplavnih nižin na jugu, prevladuje zravnana obala s sipinami plitvimi obrežnimi jezeri in obsežnimi peščinami. Zaradi zahodnih vetrov je na zahodni obali podnebje ostro. Na vzhodu in na otokih postopoma slabi vpliv Atlantskega oceana, vetrovi niso tako močni in padavin je manj povečuje pa se vpliv celinskega podnebja. Tla na danskem so večinoma peščeni nanosi, kjer prevladujejo slabo rodovitni podzoli. Naravno rastje je listnat gozd (na vzhodu zlasti bukev, na zahodu hrast, breza in bukev), ki so ga večino izkrčili. Gozdovi pokrivajo 11 % površine, večinoma so to umetni nasadi. Za celotno pokrajino so značilna številna majhna jezera in barja. Reke so kratke in imajo majhne, enakomerne pretoke.

Danska ima v lasti tudi 470 otokov, večinoma na baltski strani, 108 jih je poseljenih. Največji danski otoki so Zelandija, Fyn, Lollland, Bornholm, Falster, Langeland in Mon.

Ferski otoki[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ferski otoki.

Ferske otoke sestavlja 17 večjih in nekaj manjših otokov, ki so večinoma iz bazalta. Prebivalci so Ferci, ki so otoke poselili v 11. stoletju. Danski pripadajo od leta 1380. Najpomembnejši gospodarski panogi sta ribištvo in predelava rib,pomemben je tudi turizem in živinoreja.

Grenlandija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Grenlandija.

Ima 56.500 prebivalcev. Uradna jezika sta danski in eskimski. Poseljen je samo JZ del otoka, z manjšimi naselji ob obali. Večji del otoka pa je pokrit z ledenim pokrovom, ki je v osredju debel prek 3000m. Podnebje je polarno, rastje pa večinoma tundra. Najpomembnejši gospodarski panogi sta ribištvo in predelava rib ter tudi rudna nahajališča, ki jih zaradi slabih podnebnih razmer slabo izkoriščajo.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Veterne elektrarne, danska se trudi da bi čim več energije pridobila iz naravnih virov.
6.790 m dolg most čez veliki Belt.

Danska je ena izmed gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, z moderno in stabilno gospodarsko ureditvijo, ter stabilno gospodarsko rastjo, kar jim omogoča socialne storitve na visokem nivoju. V javnem sekretorju dela tretjina zaposlenih, 44 % odraslih pa koristi katero izmed oblik državnih storitev in pomoči. Glavna problema sta velika javna poraba in brezposelnost.

Zaradi milega podnebja in ilovnatih tal so na Danskem ugodne možnosti za kmetijstvo. Sedanja podoba kmetijske krajine, za katero so značilne samotne kmetije sredi ločenih zaokroženih posestev, izvira iz 18. stoletja. Ohranile pa so se tudi starejše vaške gruče kmetij. Vasi so zaradi trgovin, obrtnih delavnic in nenazadnje zaradi gostiln, imenovanih kro, središča širše okolice. V nekaterih naseljih je še zdaj mogoče razbrati značilni tloris iz konca srednjega veka, kakršnega so začrtali po predpisih kralja Valdemarja.

Kmetijstvo je na Danskem zelo razvito in v njem uporabljajo po najsodobnejših načelih veliko strojev. Pridelajo daleč več, kot je potrebno za oskrbo domačega prebivalstva, zato je Danska že več desetletij med najpomembnejšimi izvoznicami kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov v Evropi. Med značilnim danskim izvoznim blagom so maslo, siri, jajca, meso, šunke in slanina. Danska ima 2.41 milijona hektarja njiv in trajnih nasadov ter 323.000 hektarjev travnikov in pašnikov. Poudarek je na mlečni in mesni živinoreji. Poljedelstvo je usmerjeno v pridelovanje krmnih rastlin.Glavna kmetijska območja so v vzhodni Jutlandiji in na otokih Fyn in Sjelland. Pridelki so večinoma žito, ječmen, pšenica in rž, sladkorna pesa, krompir in krmne rastline.

Kmetijstvu sledi ribištvo, tako da je danes danska najpomembnejša ribiška država v EU. Ribiško ladjevje šteje približno 2.700 ladij. Glavna ribolovna območja so v Severnem morju, Atlantskem oceanu okrog Ferskih otokov, okrog Grenlandije in v Barentsovem morju. Lovijo predvsem polenovke, slanike, sardelice, belice in jegulje. Letni ulov znaša 2.04 milijonov ton. Glavna ribiška pristanišča so Esbjerg, Hanstholm, Hirtshals, skagen in Frederikshavn.[8]

Danska ima 452.000 ha gozdov, majhen del je listavcev, prevladujejo umetni nasadi iglavcev.

Danska ima zelo učinkovito kmetijstvo, vendar pa že dolgo ni več izključno kmetijska dežela. Danes industrija zaposluje veliko več ljudi in pridobi, veliko več bruto družbenega proizvoda kot kmetijstvo. Ker pa na Danskem ni pomembnih rud in surovin, se je industrija oprla na predelavo kmetijskih uvoženih surovin. Industrija izdela široko izbiro izdelkov, od živil, pletenin pa vse do oblačil, pohištva porcelana, kemikalij ter elektronskih naprav. Izjemno pomemben je tudi turizem. Med tujimi turisti so v večini Nemci, ki se odločajo za kampe na obali in majhna pristanišča. Glavna turistična središča so Kopenhagen z bližnjo okolico, obmorska letovišča na severni obali Sjellanda, severne in jugozahodne obale Jutlandije in zabaviščni park Legoland v Billundu.

Država ima gosto cestno omrežje - 71.420 km cest, od tega 786 km avtocest. Imajo tudi omrežje kolesarskih stez, saj država spodbuja vožnjo s kolesi po mestih. Imajo tudi 2.865 km železniških prog, od tega 326 km elektrificiranih, večina je v lasti Danskih državnih železnic in 495 km zasebni lasti. Trgovsko ladjevje ima 456 ladij. Glavna pristanišča so Kopenhagen, Kalundorg, Esbjerg, Alborg, Arhus in Frederica. Po državi je posejanih 13 večjih letališč z rednim potniškim prometom; največje je Kopenhagnu, med večja še spadajo Billund, Esbjerg, Alborg, Roskilde in Odense.

Naravne in kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Aalborg[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Alborg.

Industrijsko mesto ob prelivu Langmark na S Jutlandije Grad (1539), meščanska hiša Jensa Bangesa (1623), cerkev sv. Budolfija(14.st.), Severnojutlandski muzej.

Arhus[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Arhus.

Pristaniško mesto na V obali Jutlandije. Katedrala sv. Klementa (13.-15.st., največja na Danskem), muzej na prostem Den Gamle By.

Billund[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Billund.

Mesto v srednjem delu Jutlandije. Zabaviščni park Legoland z različnimi modeli in figurami iz več kot 25 mil. lego kock.

Bornholm[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Bornholm.

Otok v Baltskem morju, 150 km vzhodno od Kobenhavna. Številna majhna in slikovita pristanišča, glavno mesto Ronne z ozkimi zavitimi ulicami, razvaline trdnjave Hammershus iz 13.st., štiri okrogle cerkve, ki so jih, podobno kot tabore na Slovenskem, prebivalci uporabljali za obrambo.

Helsingor[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Helsingor.

Mesto na SV Sjellanda. Renesančni grad Kronborg (1574-1584), prizorišče Shakespearjvega Hamleta, karmeličanski samostan (15.st.).

Hillerod[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Hillerod.

Mesto v severnem delu Sjellanda. Renesančni grad Frederiksborg (1602-1620) na treh otočkih sredi jezera z muzejem. V bližini baročni grad Fredensborg (1719-1722), poletna rezidenca kraljeve družine Jelling: Mesto v južni Jutlandiji. Prva prestolnica danskih kraljev (10.-11.st). veliki grobni gomili in kamni z runami.

København[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: København.
Kopenhagen, center mesta.

København, nekoč središče obsežne baltske in skandinavske države, je zdaj prestolnica majhne države in kraljevine. Mesto je danes politično in kulturno središče Danske. Glavna znamenitost mesta je kip male morske deklice iz pravljice Hansa Christiana Andersena. Izredno znan je tudi zabaviščni park Tivoli v centru mesta. Mesto vsako leto obišče na tisoče turistov z vsega sveta. Poleg kipa morske deklice je v mestu prava atrakcija menjava straže pred kraljevo palačo Amalienborg. Kraljeva palača je splet štirih palač čisto blizu notranjega pristanišča in je kraljevo bivališče. Kopenhagen slovi tudi kot staro univerzitetno mesto, kot mesto muzejev, gledališč, galerij in umetnosti. Izredno je znano po kraljevem baletu in industrijskem oblikovanju, hkrati pa je mesto znano tudi po alternativni umetnosti, ki ima svoj center v svobodnem mestu Christiania (gre za mestno četrt v Kopenhagnu)

Mesto je nastalo iz majhne na majhne ribiške in trgovske naselbine ob Øresundu. Leta 1167 je to zemljišče dobil od kralja Valdemarja I. v dar roskildski škof Absalon. Dojel je pomembni vojaški položaj naselja in je za varovanje plovbe na Švedsko zgradil utrjen grad, ki je branil pred morskimi roparji tudi majhno naselje. To je bila pomembna podlaga za razširitev trgovine in prometa. Iz naselja, ki se je sprva imenovalo kar Havn (Pristanišče), je kmalu zrasel Købmanddsen Havn (Pristanišče trgovcev) in nazadnje današnji København. Ko je Hansa spoznala, da se je tu razvil neprijeten tekmec, je leta 1369 razdejala grad in naselbino. Toda ugodna lega s tem ni mogla izničiti. Že leta 1416 je postalo obnovljeno naselje bivališče kraljev in leta 1443 je moral Roskilde tudi uradno prepustiti vlogo prestolnice Københavnu.

Pomemben razcvet je mesto doseglo v prvi polovici 17. stoletja pod vladavino kralja Kristijana IV. Iz tega časa izvirajo nekatere najlepše še ohranjene stavbe v mestu. Med njimi borza z nenavadno zavitim stolpom, Helmenska cerkev in graščina Rosenborg v značilnem renesančnem slogu, na katerega je vplivalo nizozemsko stavbarstvo. Tudi bolj vsakdanjim potrebam namenjene zgradbe, na primer Arzenal in stare kašče v Christianshavnu, izvirajo iztega časa. Odrešenikova cerkev z vitkim stolpom obdanim z vibastim zunanjim stopniščem, je zgled baročnega stavbarstva. Izstopa tudi graščina Frederiksborg, ki so jo končali šele leta 1738 pod vodstvom Lauridisa de Thura, najslavnejšega arhitekta v mestu.

Tako kot vsa mesta po Evropi je so tudi København skozi zgodovino pestile tudi neštete bolezni, in ker je bilo mesto trgovsko je bilo še toliko bolj na udaru. V 18. stoletju je zaradi kužnih bolezni pomrla kaka tretjina meščanov. Požari so spremenili skoraj vso staro mesto v ruševine in pepel. Kar je ostalo in kar so na novo zgradili, je leta 1807 deloma spet uničilo obstreljevanje z angleških vojnih ladij. Ob začetku razvoja industrije sredi 19. stoletja so se v mestu naselili številni ljudje iz podeželja in kmalu je postalo v mejah starih mestnih utrdb pretesno. Ko so podrli mestno obzidje in je bila dovoljena širša pozidava, se je mesto najprej širilo ob glavnih mestnih vpadnicah. Po mostovih, ki so nekoč vodili čez mestne utrdbene jarke proti zahodu, severu in vzhodu, so dobila imena predmestja Vesterbro, Nørrebro in imenitnejši Østerbro. Ta predmestja so pozneje uredili in posodobili, zdaj pa v njih živijo predvsem delavci, starejši meščani ali študentje.

Čeprav se je København v 20 . stoletju izoblikoval v vodilno industrijsko mesto, je to vsaj v starem mestnem jedru komaj opaziti. Tu prevladuje vse, kar je povezano s trgovanjem, denarništvom in storitvami, industrijo pa so iz mestnega središča načrtno odstranili. Širše območje Københavna sega zdaj na severu do Helsingøra, na zahodu do Roskildeja in na jugu do Køgeja, od sosednjega švedskega mesta Malmöja pa ga ločuje samo preliv Øresund čez katerega so pred nekaj leti zgradili cestni in železniški most.[9]

Odense[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Odense.

Največje mesto na otoku Fyn. Rojstna hiša pisatelja Hansa Christiana Andersena (muzej). Pri vasi Ladby muzej z 22 m dolgo vikinško ladjio iz 9. stoletja.

Ribe[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ribe (mesto).

Staro mesto v južni Jutlandiji z odlično ohranjenim mestnim jedrom; katedrala, arheološki muzej v nekdanji škofijski palači.

Rokskilde[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Rokskilde.

Staro mesto ob Rokskildskem zalivu zahodno od Kobenhavna. Mogočna katedrala iz 12.-14. stoletja z grobnicami mnogih danskih vladarjev. Muzej s petimi vikinškimi ladjami.

Rubjerg Knude[uredi | uredi kodo]

Svetilnik ob obali, zasut s peskom.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kong Christian ima enakovreden status narodni himni, a se običajno uporablja samo ob kraljevskih in vojaških priložnostih.[1]
  2. ^ 2,0 2,1 Ozemlje Kraljevine Danske, ki leži v kontinentalni Evropi, imenujejo »prava Danska« (dansko egentlig Danmark), »metropolitanska Danska« [6] ali preprosto »Danska«. Pomen besede Danska v tem članku izključuje Grenlandijo in Ferske otoke.
  3. ^ Ferščina ima enakovreden uradni status poleg danščine na Ferskih otokih. Grenlandščina je ekskluziven uradni jezik na Grenlandiji. Nemščina je priznana kot zaščiten manjšinski jezik na jugu, ob meji z Nemčijo.
  4. ^ Ferski otoki so postali avtonomni 24. marca 1948, 1. maja 1979 pa še Grenlandija.
  5. ^ 5,0 5,1 Podatek velja samo za celinski del Danske; za podatke o Grenlandiji in Ferskih otokih glej njuna članka.
  6. ^ Na Ferskih otokih ima valuta drugačen dizajn, znana je pod imenom króna, a ni samostojna valuta.
  7. ^ Vrhnja domena .eu je skupna z drugimi državami Evropske unije. Grenlandija (.gl) in Ferski otoki (.fo) imajo svoje.
  8. ^ Ferski otoki (+298) in Grenlandija (+299) imajo lastne klicne kode.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Not one but two national anthems". Denmark.dk. Ministrstvo za zunanje zadeve Danske. Pridobljeno dne 18.5.2014. 
  2. ^ Statistics Denmark
  3. ^ Ocena števila prebivalcev za julij 2014; Ministrstvo za ekonomske in notranje zadeve Danske
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 "Denmark". International Monetary Fund. Pridobljeno dne 16.3.2014. 
  5. ^ "2014 Human Development Report Summary". United Nations Development Programme. 2014. str. 21–25. Pridobljeno dne 27.7.2014. 
  6. ^ Administrative divisions – Denmark The World Factbook. Pridobljeno 14.4.2012
  7. ^ Dežele in ljudje, Severna in vzhodna Evropa, Arktika, st. 102-103
  8. ^ Dežele in ljudje, Severna in vzhodna Evropa, Arktika, st. 104-105
  9. ^ Dežele in ljudje, Severna in vzhodna Evropa, Arktika, st. 106-107

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Vlada
Splošne informacije
Mediji
Drugo
  • Vifanord.de – a digital library that provides scientific information on the Nordic and Baltic countries as well as the Baltic region as a whole