Danska

Dansko kraljestvo (krajše le Danska) je najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja. Vključuje tudi številne otoke severno od Nemčije, na katero meji tudi po kopnem, in Poljske, poleg teh pa še ozemlja na Grenlandiji in Ferskih otokih, ki so združena pod dansko krono, čeprav uživajo samoupravo. Le četrtina teh otokov je naseljena. Danska je izrazito položna dežela. Najvišji vrh je Ejer Bavnehoj, z 173 metri nadmorske višine. Največja reka je Gudena.

[uredi] Poselitev

Najpogosteje sta poseljeni širša okolica glavnega mesta, kjer živi več kot tretjina prebivalstva, najredkeje pa je poseljeno na zahodnih obalah Jutlandije. Na podeželju prevladujejo samotne kmetije in manjše gručaste vasi. Večja mesta so Kobenhavn, Arhus, Odense, Alborg, Esbjerg, Randers, Kolding.

[uredi] Naravne razmere

Površje

Prevladuje ravno in valovito površje, z rečnimi in ledeniškimi nanosi. Danska ima v lasti tudi 4900 otokov, večinoma na baltski strani, 108 jih je poseljenih. Največji danski otoki so Zelandija, Fyn, Lollland, Bornholm, Falster, Langeland in Mon.

Ferski otoki

Ferske otoke sestavljajo 17 večjih in nekaj manjših otokov, ki so večinoma iz bazalta. Prebivalci so Ferci, ki so otoke poselili v 11.st. Danski pripadajo od leta 1380. Najpomembnejši gospodarski panogi sta ribištvo in predelava rib,pomemben je tudi turizem in živinoreja.

Grenlandija

Ima 56.500 prebivalcev.Uradna jezika sta danski in eskimski.Poseljen je samo JZ del otoka, z manjšimi naselji ob obali.Večji del otoka pa je pokrit z ledenim pokrovom, ki je v osredju debel prek 3000m.Podnebje je polarno, rastje pa večinoma tundra. Najpomembnejši gospodarski panogi sta ribištvo in predelava rib ter tudi rudna nahajališča, ki jih zaradi slabih podnebnih razmer slabo izkoriščajo.

Podnebje

Oceansko z milimi zimami in zmerno toplimi poletji. Morenski zid na sredini Jutlandije, je naravna višinska podnebna ločnica ; zahodno so poletja hladnejša in zime manj mrzle, več padavin, in pogosto pihajo močni zahodni vetrovi, kot na vzhodu. Proti vzhodu je manj padavin in poletja so toplejša.

Vodovje

Za ledeniško površje so značilna številna majhna jezera in barja. Reke so kratke in imajo majhne, enakomerne pretoke.

Tla in rastje

Tla so večinoma peščeni nanosi, kjer prevladujejo slabo rodovitni podzoli Naravno rastje je listnat gozd (na vzhodu zlasti bukev, na zahodu hrast, breza in bukev), ki so ga večino izkrčli.Gozdovi pokrivajo 11% površine, večinoma umetni nasadi.

[uredi] Gospodarstvo

Danska je ena izmed gospodarsko najrazvitejših držav na svetu, z moderno in stabilno gospodarsko ureditvijo, ter stabilno gospodarsko rastjo, kar jim omogoča socialne storitve na visokem nivoju. V javnem sekretorju dela tretjina zaposlenih, 44% odraslih pa koristi katero izmed oblik državnih storitev in pomoči. Glavna problema sta velika javna poraba in brezposelnost.

Kmetijstvo

Danska ima 2.41 miljona hektarja njiv in trajnih nasadov ter 323.000 hektarov travnikov in pašnikov. Poudarek je na mlečni in mesni živinoreji. Poljedelstvo je usmerjeno v pridelovanje krmnih rastlin.Glavna kmetijska območja so v vzhodni Jutlandiji in na otokih Fyn in Sjelland.Pridelki so večinoma žito, ječmen, pšenica in rž, sladkorna pesa, krompir in krmne rastline.

Ribištvo

Danska je danes najpomembnejša ribiška država v EU.Ribiško ladjevje šteje približno 2700 ladij.Glavna ribolovna območja so v S. morju, Atlantskem oceanu okrog Ferskih otokov, okrog Grenlandije in v Barentsovem morju. Lovijo predvsem polenovke, slanike sardelice belice in jegulje.Letni ulov znaša 2.04 miljonov ton. Glavna ribiška pristanišča so Esbjerg, Hanstholm, Hirtshals, skagen in Frederikshavn.

Gozdarstvo

Danska ima 452.000 ha gozdov, majhen del je listavcev, prevladujejo umetni nasadi iglavcev.

Rudarstvo

Danska nima niti rud nitipremoga.

Turizem

Je zelo pomemben vir deviznih prihodkov. Med tujimi turisti so v večini Nemci, ki se odločajo za kampe na obali in majhna pristanišča.Glavna turistična središča so Kopenhavn z bližnjo okolico, obmorska letovišča na severni obali Sjellanda, severne in jugozahodne obale Jutlandije in zabaviščni park Legoland v Billundu.

Promet

Cestni promet

Gosto cestno omrežje - 71.420 km cest, od tega 786 km avtocest.Imajo tudi omrežje kolesarskih stez, saj država spodbuja vožnjo s kolesi po mestih.

Železniški promet

Imajo 2865km železniških prog, od tega 326km elektrificiranih, večina je v lasti Danskih državnih železnic in 495km zasebni lasti.

Ladijski promet

Trgovsko ladjevje ima 456 ladij. Glavna pristanišča so Kobenhavn, Kalundorg, Esbjerg, Alborg, Arhus in Frederica.

Letalski promet

13 letališč z rednim potniškim prometom; največje je Kobenhavn, med večja še spadajo Billund, Esbjerg, Alborg, Roskilde in Odense.

[uredi] Naravne in kulturne znamenitosti

Alborg

Industrijsko mesto ob prelivu Langmark na S Jutlandije Grad (1539) meščanska, hiša Jensa Bangesa(1623), cerkev sv. Budolfija(14.st.), Severnojutlandski muzej.

Arhus

Pristaniško mesto na V obali Jutlandije. Katedrala sv. Klementa (13.-15.st., največja na Danskem), muzej na prostem Den Gamle By.

Billund

Mesto v srednjem delu Jutlandije. Zabavniščni park Legoland z različnimi modeli in figurami iz več kot 25 mil. lego kock.

Bornholm

Otok v Baltskem morju, 150km vzhodno od Kobenhavna. Številna majhna in slikovita pristanišča, glavno mesto Ronne z ozkimi zavitimi ulicami, razvaline trdnjave Hammershus iz 13.st., štir okrogle cerkve, ki so jih, kot naše tabore, prebivalci uporabljali za obrambo.

Helsingor

Mesto na SV Sjellanda. Renesančni grad Kronborg (1574-84), prizorišče Shakespearjvega Hamleta, karmeličanski samostan (15.st.).

Hillerod

Mesto v severnem delu Sjellanda. Renesančni grad Frederiksborg (1602-20) na treh otočkih sredi jezera z muzejem. V bližini baročni grad Fredensborg (1719-22), poletna rezidenca kraljeve družine Jelling: Mesto v južni Jutlandiji. Prva prestolnica danskih kraljev (10.-11.st). veliki grobni gomili in kamni z runami.

Kobenhavn

Glavno mesto, gospodarsko, izobraževalno in kulturno sredošče na vzhodni obali otoka Sjelland. Številni muzeji, (mdr. Narodni muzrj, Muzej umetne obrti, Državni muzej umetnosti, umetnostna galerija Ny Carlsberg, Zoološki muzej). Zabaviščni park Tivoli (odprt 1843), grad Amalienborg (1749-60, kraljeva rezidenca od 1794), grad Rosenborg, mestna hiša (1892-1905). Marmonata cerkev (zgrajena 1794 po zgledu cerkve sv. Petra v Rimu).

Odnese

Največje mesto na otoku Fyn. Rojstna hiša pisatelja Hansa Christiana Andersena (muzej). Pri vasi Ladby muzej z 22m dolgo vikinško ladjio iz 9.st.

Ribe

Staro mesto v južni Jutlandiji z odlično ohranjenim mestnim jedrom; katedrala, arheološki muzej v nekdanji škofijski palači.

Rokskilde

Satro mesto ob Rokskildskem zalivu zahodno od Kobenhavna. Mogočna katedrala iz 12.-14.st. z grobnicami mnogih danskih vladarjev. Muzej s petimi vikinškimi ladjami.

[uredi] Glej tudi

Danska obramba (Det Danske Forsvar)

[uredi] Zunanje povezave

Danska je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

Danska

p • p • u

Suverene države Evrope

Albanija · Andora · Armenija² · Avstrija · Azerbajdžan¹ · Belgija · Belorusija · Bolgarija · Bosna in Hercegovina · Ciper² · Češka · Črna Gora · Danska³ · Estonija · Finska · Francija³ · Grčija · Gruzija¹ · Hrvaška · Islandija · Irska · Italija · Kazahstan¹ · Kosovo⁴ · Latvija · Lihtenštajn · Litva · Luksemburg · Madžarska · Republika Makedonija · Malta · Moldavija · Monako · Nemčija · Nizozemska³ · Norveška³ · Poljska · Portugalska · Romunija · Rusija¹ · San Marino · Srbija · Slovaška · Slovenija · Španija³ · Švedska · Švica · Turčija¹ · Ukrajina · Vatikan · Združeno kraljestvo³

¹ Večina države leži v Aziji. ² Država v celoti leži v Aziji, vendar pa je z Evropo povezana družbenopolitično. ³ Ima odvisnosti ali podobna ozemlja zunaj Evrope. ⁴ Delno priznana država.

p • p • u

Države članice Evropske unije in kandidatke za vstop

p • p • u Organizacija severnoatlantskega sporazuma (NATO)
Članice	Belgija · Bolgarija · Češka · Danska · Estonija · Francija · Grčija · Islandija · Italija · Latvija · Litva · Luksemburg · Kanada · Madžarska · Nemčija · Nizozemska · Norveška · Poljska · Portugalska · Romunija · Slovaška · Slovenija · Španija · Turčija · ZDA · Združeno kraljestvo
Kandidatke	Albanija · Hrvaška · Bivša jugoslovanska republika Makedonija (FYROM)