Pravi ježi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pravi ježi
rjavoprsi jež
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Erinaceomorpha (ježi)
Družina: Erinaceidae (ježi)
Poddružina: Erinaceinae
G. Fischer, 1814
Območje razširjenosti pravih ježev
Območje razširjenosti pravih ježev
Rodovi

Pravi ježi (znanstveno ime Erinaceinae) so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu. Pravih ježev je 16 vrst in živijo v Evropi, Afriki, Aziji in celo v Novi Zelandiji. V toku evolucije so se ježi v zadnjih 15 milijonih let bolj malo spremenili.

Samica je breja od 48 do 60 dni. Glede na svojo velikost pa ježi živijo kar precej časa. V divjini od 4 do 7 let, v ujetništvu pa so preživeli tudi do 16 let.

Beloprsi jež

Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]

Ježi se prehranjujejo z žuželkami, žabami, kačami, ptičjimi jajci, gobami, jagodami, ..., torej so vsejede živali.

Rodovi in vrste[uredi | uredi kodo]

Poddružina Erinaceinae (pravi ježi)

Pravi ježi v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je najbolj razširjen beloprsi jež, velik okoli 30 centimetrov. Spomladi, po prezimovanju, tehta manj kot kilogram, ko se pa jeseni pripravlja na zimo, pa doseže tudi kakšna dva kilograma. Ko je ogrožen se ne umakne ampak samo zvije v klobčič. Zaradi tega in tudi njihove počasnosti pa so ježi med najbolj pogosto povoženimi živalmi na cestah.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]