Øresundski most

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Øresundski most
Øresundsbron
Öresundsbron.jpg
Uradno ime Øresundsbroen, Öresundsbron
Namemba Evropska pot E20 (štirje pasovi)
Oresundska proga (dvotirna)
Prehod ožina Øresund
Lokacija Copenhagen, Danska
Malmö, Švedska
Projektant Jorgen Nissen, Klaus Falbe Hansen, Niels Gimsing in Georg Rotne
Tehnični projektant Ove Arup & Partners
Setec
ISC
Gimsing & Madsen
Tip mostu most s poševnimi zategami
Skupna dolžina 7845 m
Širina 23,5 m
Najdaljši lok 490 m
Svetla višina spodaj 57 m
Konstruktor Hochtief, Skanska, Højgaard & Schultz in Monberg & Thorsen
Odprtje 1. julij 2000
Mostnina 335 DKK, 400 SEK ali 46 EUR
Dnevni promet ok. 17.000 vozil
Koordinati 55°34′31″N 12°49′37″E / 55.57528°N 12.82694°E / 55.57528; 12.82694Koordinati: 55°34′31″N 12°49′37″E / 55.57528°N 12.82694°E / 55.57528; 12.82694

Øresundski most (dansko Øresundsbroen, švedsko Öresundsbron, skupno uradno ime Øresundsbron) je kombinacija viadukta in predora ter železniške in cestne povezave, ki prečka ožino Øresund med Dansko in Švedsko, v skupni dolžini 16,4 km. Predstavlja povezavo med mestnimi območji Københavna na Danskem in Malmöja na Švedskem oz. gledano širše, povezavo med železniškim in cestnim omrežjem v Skandinaviji ter Srednji Evropi.

Polovico dolžine povezave predstavlja 7.845 m dolg viadukt, ki se razteza med obalo Švedske in umetnim otokom Peberholm v sredini ožine. Ta je bil zgrajen z materialom, ki so ga odstranili z morskega dna pri gradnji predora, in meri približno 4 km v dolžino. Preostanek ožine premošča 4.050 m dolg podmorski predor Drogden med Peberholmom in Kastrupom, predmestjem Københavna na danskem otoku Amager. Viadukt ima štiripasovno avtocesto na zgornji ploščadi in dvotirno železnico nivo nižje, v predoru pa potekata cesta in železnica vzporedno.

Gradnja[uredi | uredi kodo]

Danska in švedska vlada sta sklenili dogovor o gradnji leta 1991 ter ustanovili konzorcij za gradnjo in upravljanje, v katerem imata vsaka polovični delež. Projekt ni bil financiran iz proračunov obeh držav, temveč je konzorcij najel dolgoročna posojila z državnimi garancijami, ki jih odplačuje s prihodki od uporabe. Iz proračunov so bile financirane samo povezave s preostankom prometnih omrežij v obeh državah.

Gradnja se je pričela leta 1995, ko sta državi potrdili načrte in je konzorcij podpisal pogodbe z izvajalci. Del povezave, ki je bližje Danski, je bil zgrajen pod morjem da most ne bi oviral letalskega prometa na bližnjem letališču Kastrup in da bi del plovne poti skozi ožino ostal prost. Zaradi okoljevarstvenih skrbi za prehod med mostom in predorom niso uporabili bližnjega otoka Saltholm. Marca 1999 je skozi predor zapeljalo prvo vozilo, celotno povezavo pa sta slovesno otvorila danska kraljica Margareta II. in švedski kralj Karl XVI. Gustav 1. julija 2000.

Povezava, v celoti vredna približno 30 milijard danskih kron (vključno z novozgrajenimi cestami in železnicami od obstoječih omrežij do samega mostu),[1] je bila kljub strogim okoljevarstvenim zahtevam končana v roku in brez da bi projekt presegel proračun.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]