Øresundski most
| Øresundski most Øresundsbron | |
|---|---|
 | |
| Uradno ime | Øresundsbroen, Öresundsbron |
| Namemba | Evropska pot E20 (štirje pasovi) Oresundska proga (dvotirna) |
| Prehod | ožina Øresund |
| Lokacija | København, Danska Malmö, Švedska |
| Projektant | Jorgen Nissen, Klaus Falbe Hansen, Niels Gimsing in Georg Rotne |
| Tehnični projektant | Ove Arup & Partners Setec ISC Gimsing & Madsen |
| Tip mostu | most s poševnimi zategami |
| Skupna dolžina | 7845 m |
| Širina | 23,5 m |
| Najdaljši razpon | 490 m |
| Svetla odprtina | 57 m |
| Konstruktor | Hochtief, Skanska, Højgaard & Schultz in Monberg & Thorsen |
| Odprtje | 1. julij 2000 |
| Mostnina | 400 DKK, 565 SEK ali 55 EUR |
| Dnevni promet | ok. 17.000 vozil |
| Koordinati | 55°34′31″N 12°49′37″E / 55.57528°N 12.82694°E |
Øresundski most (dansko Øresundsbroen, švedsko Öresundsbron, skupno uradno ime Øresundsbron) je kombinacija viadukta in predora ter železniške in cestne povezave, ki prečka ožino Øresund med Dansko in Švedsko, v skupni dolžini 16,4 km. Predstavlja povezavo med mestnimi območji Københavna na Danskem in Malmöja na Švedskem oz. gledano širše, povezavo med železniškim in cestnim omrežjem v Skandinaviji ter Srednji Evropi.
Polovico dolžine povezave predstavlja 7.845 m dolg viadukt, ki se razteza med obalo Švedske in umetnim otokom Peberholm v sredini ožine. Ta je bil zgrajen z materialom, ki so ga odstranili z morskega dna pri gradnji predora, in meri približno 4 km v dolžino. Preostanek ožine premošča 4.050 m dolg podmorski predor Drogden med Peberholmom in Kastrupom, predmestjem Københavna na danskem otoku Amager. Viadukt ima štiripasovno avtocesto na zgornji ploščadi in dvotirno železnico nivo nižje, v predoru pa potekata cesta in železnica vzporedno.
Gradnja[uredi | uredi kodo]
Danska in švedska vlada sta sklenili dogovor o gradnji leta 1991 ter ustanovili konzorcij za gradnjo in upravljanje, v katerem imata vsaka polovični delež. Projekt ni bil financiran iz proračunov obeh držav, temveč je konzorcij najel dolgoročna posojila z državnimi garancijami, ki jih odplačuje s prihodki od uporabe. Iz proračunov so bile financirane samo povezave s preostankom prometnih omrežij v obeh državah.
Gradnja se je pričela leta 1995, ko sta državi potrdili načrte in je konzorcij podpisal pogodbe z izvajalci. Del povezave, ki je bližje Danski, je bil zgrajen pod morjem, da most ne bi oviral letalskega prometa na bližnjem letališču Kastrup in da bi del plovne poti skozi ožino ostal prost. Zaradi okoljevarstvenih skrbi za prehod med mostom in predorom niso uporabili bližnjega otoka Saltholm. Marca 1999 je skozi predor zapeljalo prvo vozilo, celotno povezavo pa sta slovesno otvorila danska kraljica Margareta II. in švedski kralj Karl XVI. Gustav 1. julija 2000.
Povezava, v celoti vredna približno 30 milijard danskih kron (vključno z novozgrajenimi cestami in železnicami od obstoječih omrežij do samega mostu),[1] je bila kljub strogim okoljevarstvenim zahtevam končana v roku in ne da bi projekt presegel proračun.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ OECD (2003). OECD Territorial Reviews: Oresund, Denmark/Sweden 2003 OECD Territorial Reviews Series. OECD Publishing. str. 38. ISBN 978-92-64-10080-0.
Viri[uredi | uredi kodo]
- »Oresund Bridge«. Road Traffic Technology. Pridobljeno 18. avgusta 2012.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
