Afganistan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
د افغانستان اسلامي جمهوریت
Da Afġānistān Islāmī jomhoriyat
جمهوری اسلامی افغانستان
Jamhorīyē Eslāmī-ye Afġānistān
Islamska republika Afganistan
Zastava Afganistana Emblem  Afganistana
Zastava
HimnaSuroudi Milli
Lega Afganistana
Glavno mesto
(in največje mesto)
Kabul
34°31′N, 69°08′E
Uradni jeziki paštunščina, perzijščina (dari)
Upravljanje Islamska republika
 -  predsednik: Hamid Karzaj
 -  podpredsednik: Ahmada Zia Masud
 -  podpredsednik: Karim Khalili
Neodvisnost Od Združenega kraljestva 
 -  razglašena:: 8. avgust 1919 
 -  priznana:: 19. avgust 1919 
Površina
 -  skupaj: 652,090 km² (41.
 -  voda (%): ni podatka
Prebivalstvo
 -  ocena 2005: 29.863.000 (38.)
 -  štetje 1979: 13.051.358 
BDP (PKM) ocena 2006
 -  skupaj: $31,9 milijarde (91.)
 -  na prebivalca: $1.310 (162.)
HDI (2003) ni podatka (NA) (nerangiran)
Valuta Afganistanski afgani (AFN)
Časovni pas (UTC+4:30)
 -  poletni (DST):  (UTC+4:30)
Vrhnja domena (TLD) .af
Klicna koda +93

Islamska republika Afganistan (krajše Afganistan; perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji. Na zahodu meji na Iran, na jugu in vzhodu na Pakistan, na severu na Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan ter v skrajni vzhodni točki na Kitajsko. Površina meri 625.225 km².

Afganistan je že stoletje prizorišče rednih krvavih spopadov, kot t.i. tamponska cona v igri za globalni vpliv med svetovnimi velesilami, ki so se pričeli s prvo angleško-afganistansko vojno leta 1919 in dosegli vrhunec s sovjetsko-afganistansko vojno med hladno vojno konec 1970. let, v kateri je umrlo milijon Afganistancev. Spopadi so se nadaljevali z državljansko vojno in vzponom ter kasnejšim padcem ekstremistične talibske vlade, ki ji je sledila še vedno trajajoča invazija zahodnih sil pod vodstvom Združenih držav Amerike. Proti različnim skupinam talibskih upornikov se zdaj bojujejo državne sile s podporo mednarodne misije ISAF. Posledica desetletja trajajočega konflikta je, da je Afganistan danes ena najnevarnejših držav na svetu,[1] od koder prihaja veliko število beguncev in iskalcev azila.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Površje[uredi | uredi kodo]

Pokrajina je močno razčlenjena. Prepletajo jo puščavske ravnine na višini od 600 do 3000 m in visoke gore. Najvišje gorovje Hindukuš na severovzhodu doseže 7500 m. Na severu se spušča v stepsko Turansko nižavje, proti jugu pa v ravnine. Najnižja točka se nahaja v kotlini Sistan.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje je podobno celinskemu podnebju v Evropi. Zime so mrzle, poletja pa so suha, vroča in kratka. Temperaturne razlike so velike in ponekod nihajo od -50 do +50 °C. Visoka gorovja zaustavljajo monsunske nalive. Po ravninah v zimskem času dežuje (18 cm³ na leto). Na področju Hindukuša, so padavine obilnejše (127 cm³). V depresiji Sistan poleti divjajo peščeni viharji, ki uničujejo rastlinje.

Afganistan je skoraj brez vodnih virov. Večji sta le dve reki Helmand in Haraf, ki se izlivata v Sistan, kjer voda počasi ponikne v peščena tla.

Rastlinstvo, živalstvo in prst[uredi | uredi kodo]

Rastlinstvo je precej skromno. Poleg podnebja otežujejo rast tudi skalna tla. Bujnejša vegetacija je ob rekah, ki tečejo po globokih dolinah.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Čeprav je v Afganistanu samo 12 % površja primernega za obdelovanje, se 85 % Afganistancev ukvarja s kmetijstvom. To je v glavnem ob rekah, vendar so si zgradili podzemne kanale, s pomočjo katerih namakajo obdelovalne površine. Večinoma se preživljajo s poljedelstvom, vendar jih ogroža množica povsod prisotnih min. V glavnem pridelujejo žito, zelenjavo, orehe, bombaž ter nekaj sadja. Afganistanci izvažajo tudi kože karakulskih ovc. Država ima slabo razvito industrijo. Veliko je delavnic za izdelavo preprog, kožuhov in vezenine. Pomemben je tudi zemeljski plin, ki ga v glavnem izvažajo v Rusijo po plinovodu. Gospodarstvo je še dodatno prizadeto zaradi vojn.

Pomembna dejavnost je gojenje maka, kar so sosednje države večkrat neuspešno poskusile prepovedati. Tihotapljenje in predelava makovih stebel, ki se uporablja za izdelavo opija, prinaša večino dobička revnejšim vasem. Pomembni so tudi nasadi bombaža. Najbolj razvita živinorejska panoga je ovčjereja. Iz volne pletejo oblačila, veliko jo uporabijo tudi za izdelovanje preprog. Izdelovalke so skromno plačane, več zaslužijo trgovci, ki preproge prodajajo.

Prometne zveze so slabo razvite. Asfaltirane ceste so le okrog večjih mest, vendar so tudi te uničene zaradi vojn. Celo glavni prelaz, ki pelje iz Kabula v Pešavar v Pakistanu in nato v Indijo, je vklesan v skale. Po njem hodijo vse karavane trgovcev, beguncev in tihotapcev. V preteklosti ga je prečkala tudi vojska Aleksandra Velikega. S svetom je Afganistan povezan z enim mednarodnim letališčem.

Demografija[uredi | uredi kodo]

V Afganistanu že nekaj desetletij ni bil izveden popis prebivalstva, zato točnih podatkov o številu prebivalstva ni. Ocene o številu prebivalstva se gibljejo okoli 26,81 milijonov. Od teh je največ Paštunov (40 %), nato Tadžikov (25 %), sledijo jim Hazari (19 %) ter ostale manjše narodnostne skupine. Vsako pleme ima svoje navade in jezik, zato je težko govoriti o državni enotnosti. Tudi v bodoče bo težko ustvariti enotno državo, ker še vedno divjajo medsebojni plemenski spori. Edina skupna točka je vera. Plemena so tudi značajsko zelo raznolika. Paštuni so zelo bojeviti, roparji in uživajo nad boji med živalmi, po veri so muslimanski suniti. Suniti so tudi Tadžiki., ki so pa med vsemi Afganistanci najbolj izobraženi. Hazari so mongolski narod in so po veri muslimanski šiiti. Prav zaradi vere so jih in jih še Talibi močno pobijajo. Danes so mesta razdejana. Nekdaj so v mestih živeli bogati in premožni meščani, ki so v parkih imeli celo bazene. Večina prebivalcev je bila revna, in so živeli v hišah narejenih iz blata. Danes so razmere popolnoma drugačne, povsod vlada strah, revščina in bolezni. Ljudje živijo v šotorih. Zdravstvo in šolstvo ni urejeno. Kljub temu da sta uradna jezika paštunski in darijski, je v rabi še mnogo drugih jezikov, ki jih uporabljajo manjša plemena.

Naravne in kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Dežela je zanimiva za pustolovce. Posebne kulturne znamenitosti so težko dostopne. Ve se pa, da so Talibi razstrelili dva ogromna Budova spomenika, ki sta bila vklesana v skalnato goro.

Simboli[uredi | uredi kodo]

Afganistanska zastava je podobna zastavi iz obdobja v letih 1930 in 1973. Razlika je le v tem, da je na današnji zastavi še šahada nad grbom na sredini. Nova zastava je v veljavi od leta 2002. Zastava je sestavljena iz treh navpičnih prevez črne, rdeče in zelene. Te tri barve so bile prisotne v skoraj vseh afganistanskih zastavah.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Olson, Parmy (14.1.2010). "The World's Most Dangerous Countries". Forbes. Pridobljeno dne 8.6.2013. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Razni avtorji, 1995, Dežele in ljudje, Jugozahodna in Južna Azija, strani 64-73 Založba Mladinska knjiga, Ljubljana
  • Valentin Areh, 2002, Afganistan - dopisnik POP TV, str. 102-133 Založba Educy, Ljubljana
  • Siba Shakib, 2006, Afganistan, kamor Bog se pride le zjokat Založba ENO, Nova Gorica