Afganistan

Islamska republika Afganistan ali krajše Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji. Na zahodu meji na Iran, na jugu in vzhodu na Pakistan, na severu na Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan, ter v skrajni vzhodni točki na Kitajsko. Površina meri 625.225 km². V zadnjem času so države na tem območju precej omenjane v medijih zaradi vojn.

[uredi] Površje

Pokrajina je močno razčlenjena. Prepletajo jo puščavske ravnine na višini od 600 do 3000 m in visoke gore. Najvišje gorovje Hindukuš na severovzhodu dosežejo 7500 m. To gorstvo, ki se imenuje Hindukuš, se na severu spušča v stepsko Turansko nižavje, proti jugu pa v ravnine. Najnižja točka se nahaja v kotlini Sistan.

[uredi] Podnebje

Podnebje je podobno celinskemu podnebju v Evropi z mrzlimi zimami Zime so mrzle, poletja pa so suha, vroča in kratka. Temperaturne razlike so velike in ponekod nihajo od -50 do +50 °C. Visoka gorovja zaustavljajo monsunske nalive, ki zato ne dosežejo Afganistana. Po ravninah dežuje v zimskem času (18 cm³ na leto). Na Hindukušu, pa so padavine obilnejše (127 cm³). V depresiji Sistan poleti divajajo peščeni viharji, ki uničujejo rastlinje.

Afganistan je skoraj brez vodnih virov. Večji sta le dve reki Helmand in Haraf, ki se izlivata v Sistan, kjer voda počasi ponikne v peščena tla.

[uredi] Rastlinstvo, živalstvo in prst

Rastlinstvo je precej skromno. Tudi skalnata tla, poleg podnebja, otežujejo rast. le ob rekah, ki tečejo po globokih dolinah, se je razvila kar bujna vegetacija. ojenje maka so sosednje države večkrat neuspešno poskusile prepovedati. Tihotapljenje in predelava makovih stebel v prepovedane droge prinaša večino dobička revnejšim vasem. Pomembni so tudi nasadi bombaža. Najbolj razvita živinorejska panoga je ovčjereja. Iz volne pletejo oblačila, mnogo jo uporabijo za izdelovanje preprog. Izdelovalke so skromno plačane. Več zaslužijo trgovci, ki preproge prodajajo.

[uredi] Raba tal in gospodarstvo

Čeprav je v Afganistanu samo 12% površja primernega za obdelovanje, se 85% Afganistancev ukvarja s kmetijstvom. To je v glavnem ob rekah, vendar so si zgradili podzemne kanale, s pomočjo katerih namakajo obdelovalne površine. Večinoma se preživljajo s poljedelstvom, vendar jih ogroža množica povsod prisotnih min. V glavnem pridelujejo žito, zelenjavo, orehe, bombaž ter nekaj sadja. Afganistanci izvažajo tudi kože karakulskih ovc (astrahan). Država ima slabo razvito industrijo, v glavnem predelujejo bombaž. Mnogo je delavnic za izdelavo preprog, kožuhov in vezenine. Pomemben je tudi zemeljski plin, ki ga v glavnem izvažajo v Rusijo po plinovodu.

Danes je gospodarstvo močno prizadeto zaradi vojn. Analitiki ocenjujejo, da je pobegnilo okoli 5 milijonov Afganistancev.

Prometne zveze so slabo razvite. Asfaltirane ceste so le okrog večjih mest, vendar so tudi te uničene zaradi vojn. Celo glavni prelaz, ki pelje iz Kabula v Pešavar v Pakistanu in nato v Indijo, je vklesan v skale. Po njem hodijo vse karavane trgovcev, beguncev in tihotapcev. V preteklosti ga je prečkala tudi vojska Aleksandra Velikega. S svetom je Afganistan povezan z enim mednarodnim letališčem.

[uredi] Prebivalstvo, naselja, vera in jezik

V Afganistanu že nekaj desetletij ni bil izveden popis prebivalstva, zato točnih podatkov o številu prebivalstva ni. Ocene o številu prebivalstva se gibljejo okoli 26,81 milijonov. Od teh je največ Paštunov (40 %), nato Tadžikov (25%), sledijo jim Hazari (19%) ter ostale manjše narodnostne skupine. Vsako pleme ima svoje navade in jezik, zato je težko govoriti o državni enotnosti. Tudi v bodoče bo težko ustvariti enotno državo, ker še vedno divjajo medsebojni plemenski spori. Edino kar jih druži je vera. Tudi po značaju so zelo različni: Paštuni so zelo bojeviti, roparji in uživajo nad boji med živalmi, po veri so muslimanski suniti; prav tako so suniti Tadžiki (Suna = muslimansko pravo), ki so pa med vsemi Afganistanci najbolj izobraženi (uradniki, trgovci in uradniki); Hazari so mongolski narod in so po veri muslimanski šiiti. Prav zaradi vere so jih in jih še Talibi močno pobijajo. Danes so mesta razdejana. Iz spodaj navedene literature se lahko sklepa, da so nekoč v mestih živeli bogati in premožni meščani, ki so v parkih imeli celo bazene. Večina prebivalcev,je bila revna in so živeli v hišah narejenih iz blata. Danes so razmere popolnoma drugačne: povsod vlada strah, revščina in bolezni. Ljudje živijo v šotorih. Zdravstvo ni urejeno, šolstvo prav tako. Vlada splošni kaos. Kljub temu da sta uradna jezika paštunski in darijski, je v rabi še mnogo drugih jezikov, ki jih souporabljajo manjša plemena.

[uredi] Politične razmere

V preteklosti so Afganistanu vladali Angleži in Rusi. Kasneje so Paštuni izgnali vse tujce. Uradno je danes Afganistan republika, ki jo vodi predsednik Harzaj. Iz izgnanstva se je vrnil tudi kralj, ki pa je zelo star. Vse je kazalo, da se bodo razmere umirile, potem ko so bili Talibi skoraj poraženi.

[uredi] Naravne in kulturne znamenitosti

Dežela je zanimiva za pustolovce. Posebne kulturne znamenitosti so težko dostopne. Ve se pa, da so Talibi razstrelili dva ogromna Budova spomenika, ki sta bila vklesana v skalnato goro.

[uredi] Zgodovina države

V preteklosti so Angleži, ki so vladali v Indiji, skušali osvojiti še Afganistan. Toda v boju s plemeni so ugotovili, da se je bolje umakniti. Za kratek čas, so si sledili razni voditelji, ki jih ljudstvo ni maralo, čeprav so uvajali reforme. Šele leta 1933 je zavladal Zahir Šah, ki je bil sin umorjenega kralja. Vladal je štirideset let, ko ga je leta 1973 izdal njegov bratranec, ki se je povezal z Rusi. Kralj je sicer ostal živ, ker se je trenutno nahajal v Italiji. Poklical je Ruse, ki so praktično zavladali. To je bilo obdobje strašnih pokolov. Seveda so se jim domačini upirali, predvsem mudžahidi. Kasneje so vodstvo prevzeli talibani oz. talibi, ki so uvedli strogi islam. Leta 1991 so ZDA in SZ podpisale sporazum o vojaški ne pomoči. Lahko rečemo, da so talibe v začetku ljudje podpirali. Ko so pa spoznali, da so bolj kruti od vseh predhodnikov, so jih zapustili. Pod talibsko oblastjo, so bile zaprte vse šole razen koranskih, prepovedali so vsakršno glasbo, uvedli burke za ženske, uničili so vse muzeje in zgodovinske spomenike in ubijali kar vse v prek. Kdor je mogel, je zbežal v sosednje države, predvsem v Pakistan in tudi v Iran. To obdobje je trajalo približno pet let. Nastopile so tudi mednarodne mirovne sile, katerim so domačini sprva zaupali, danes pa jih smatrajo za okupatorje in jih napadajo.

[uredi] Simboli

Afganistanka zastava je podobna zastavi iz obdobja v letih 1930 in 1973. Razlika je le v tem, da je na današnji zastavi še shahada nad grbom na sredini. Nova zastava je v veljavi od leta 2002. Zastava je sestavljena iz treh navpičnih prevez črne, rdeče in zelene. Te tri barve so bile prisotne v skoraj vseh afganistanskih zastavah.

[uredi] Viri

Razni avtorji, 1995, Dežele in ljudje, Jugozahodna in Južna Azija, strani 64-73 Založba Mladinska knjiga, Ljubljana
Valentin Areh, 2002, Afganistan- dopisnik POP TV, str. 102-133 Založba Educy, Ljubljana
Siba Shakib, 2006, Afganistan, kamor Bog se pride le zjokat Založba ENO, Nova Gorica

p • p • u

Države Jugozahodne Azije

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Afganistan«

Afganistan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vsebina

[uredi] Površje

[uredi] Podnebje

[uredi] Rastlinstvo, živalstvo in prst

[uredi] Raba tal in gospodarstvo

[uredi] Prebivalstvo, naselja, vera in jezik

[uredi] Politične razmere

[uredi] Naravne in kulturne znamenitosti

[uredi] Zgodovina države

[uredi] Simboli

[uredi] Viri

Pogled

Osebna orodja

Navigacija

občestvo

podpora

Iskanje

Pripomočki

V drugih jezikih