Žveplo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
fosforžveploklor
O
S
Se  
 
 
S-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število žveplo, S, 16
Kemijska vrsta nekovine
Skupina, perioda, blok 16 (VIA), 3 , p
Gostota, trdota 1960 kg/m3, 2
Izgled limonsko rumen
S,16.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 32,065 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 100 pm (88 pm)
Kovalentni polmer 102 pm
van der Waalsov polmer 180 pm
Elektronska konfiguracija [Ne]3s2 3p4
e- na energijski nivo 2, 8, 6
Oksidacijska stanja (oksid) ±2,4,6 (močna kislina)
Zgradba mreže ortorombno
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 388,36 K (115,21°C)
Vrelišče 717,87 K (444,72 °C)
Molarna prostornina 15,53 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota ni podatka
Talilna toplota 1,7175 kJ/mol
Parni tlak 2,65 E-20 Pa pri 388 K
Hitrost zvoka __ m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,58 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 710 J/(kg · K)
Električna prevodnost 5,0 E-22 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 0,269 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 999,6 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 2252 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3357 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4556 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 7004,3 kJ/mol
6. ionizacijski potencial 8495,8 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
32S 95,02 % S je stabilen z 16 nevtroni
33S 0,75 % S je stabilen z 17 nevtroni
34S 4,21 % S je stabilen z 18 nevtroni
35S {sint.} 87,32 d β- 0,167 35Cl
36S 0,02 % S je stabilen z 20 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16. Žveplo je kot multivalentna nekovina brez vonja in okusa najbolj znano v rumenih kristalih in se pojavlja v mnogih sulfidih in sulfatnih mineralih in celo v svoji samorodni obliki (posebej na območju ognjenikov). Vsi živi organizmi ga nujno potrebujejo v številnih aminokislinah in zato v mnogih proteinih.

Prvenstveno se uporablja kot gnojilo, vendar se na široko uporablja tudi pri izdelavi smodnika, laksativov, vžigalic in insekticidov.

Ta nekovina je na videz blede rumene barve, mehka, lahka, z značilnim vonjem po gnilih jajcih, kadar je v spojini z vodikom. Gori z modrim plamenom, ki oddaja čuden dušljiv vonj (žveplov dioksid), SO2). Žveplo v vodi ni topno, je pa topno v ogljikovem disulfidu. Običajna oksidacijska stanja žvepla vključujejo -2, +2, +4 in +6. V vseh stanjih, trdnem, tekočem in plinskem, ima žveplo alotropne oblike, katerih zveze še niso povsem pojasnjene. Za kristalno žveplo lahko pokažemo, da tvori žvepleni obroč osmih atomov, S8.

Žveplo lahko dobimo v dveh kristalnih modifikacijah, v ortorobnem oktaedru, ali v monoklinskih prizmah, ki so pri navadnih temperaturah stabilnejše.

Uporaba žvepla[uredi | uredi kodo]

Žveplo in njegove spojine so pomembne surovine za žveplovo kislino primarnega produkta kemične industrije. Večina žvepla, ki se pridobi se uporablja za prizvodnjo žveplene kisline. Velika količina žvepla se uporablja v vulkanizerstvu. Zaradi majhne gorljivosti se uporablja za izdelavo umetnega plamena. V medicini se uporablja za zdravljenje kožnih bolezni. Uporablja se tudi kot sredstvo proti plevelu, v proizvodnji zdravil, vžigalic, pesticidov in papirja. Majhne količine žvepla se uporabljajo za proizvodnjo posebne vrste betona. Ta beton je za razliko od običajnega bolj odporen na kisline in se uporabla v proizvodnji kjer je možno razlitje kisline.

Žveplo in njegove spojine[uredi | uredi kodo]

Pridobivanje žvepla[uredi | uredi kodo]

Določena količina žvepla se nahaja v nafti in zemeljskem plinu (nepredelana nafta in zemeljski plin, ki se pridobijajo v določenih regijah vsebujejo velike količine žvepla. Pri njihovem sežigu nastaja žveplov dioksid, ki povžroča onesnaženje ozračja in kisli dež. Zaradi tega je potrebno odstraniti prisotnost žvepla iz goriva predno gre na trg). Žveplo v čisti obliki ,ki se nahaja pod zemljo se tali z vodno paro, ter ga s pomočjo zraka pod pritiskom spravimo na zemljsko površino. Pomemben vir žvepla so tudi njegove spojine, ki se nahajajo v industrijskem plinu. Žveplo se v industriji pridobi s pomočjo redukcije žveplovega dioksida z ogljikovim monoksidom. Majhne količine žvepla pa najdemo tudi v živalskih beljakovin.

Kemijske lasnosti žvepla[uredi | uredi kodo]

Pri normalni temperaturi je žveplo slabo reaktivno. Zelo je reaktiven s florom. Z drugimi elementi reagira pri povišani temperaturi tudi s kovinami.

Koloidno žveplo[uredi | uredi kodo]

Če se hlapi žvepla hitro ohladijo se kondenzirajo v obliki finega rumenega prahu " žveplov cvet",ki je sestavljen iz amorfnega žvepla. Amorfno žveplo pri povišani temperaturi prehaja v kristale.

Na2S2O3 + H2SO4 ---» Na2SO4 + SO2 + S + H2O

Ugotavljanje nevarnih lastnosti[uredi | uredi kodo]

Žveplo povzroča draženje nosne sluznice. Ne povzroča hude zastrupitve. Večina žveplovih spojin je strupenih.

Uporaba žveplovega dioksida[uredi | uredi kodo]

Nekatere količine se uporabljajo pri beljenju volne in lesa pri proizvodnji papirja. Nekaj se ga uporablja v proizvodnji brezalkoholnih pijač, marmelade za sušenje sadja, ker zavira rast bakterij. Večina se uporablja za proizvodnjo žveplene kisline.