Pirit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pirit

Vraščeni kristali pirita
Splošno
Kategorija Mineral
Kemijska formula železov disulfid (FeS2)
Lastnosti
Barva Zlatorumena
Kristalni habit Kocke, pogosto zraščene
Kristalni sistem Kubični, simetrija 3 2/m
Razkolnost Slaba
Trdota 6 - 6.5
Sijaj Kovinski
Barva črte Zelenkasto črn do rjavkasto črn
Specifična teža 4,95 - 5,10
Tališče 1,177-1,188 °C [1]
Topnost Netopen v vodi

Pirit ali železov kršec (FeS2) je znan mineral, po nastanku je magnetna spojina.

Poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Poimenovan je po grški besedi pyrites, ki pomeni kresilnik, koren besede pa je pyr in pomeni ogenj. Poznan je tudi pod pregovorom »Ni vse zlato, kar se sveti«.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Pirit v železarstvu ni pomemben. Uporablja se ga predvsem za pridobivanje žveplove kisline ostanke pa za izdelavo barv.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Pirit je razširjen sulfid, zato pojavlja se v različnih okoljih in je splošno razširjen po svetu. Najdemo ga v magnetskih, sedimentnih in metamorfnih kamninah. Pirit lahko nastane ob razpadu organskih ostankov in redukciji sulfatov na mehkih sedimentih. V Sloveniji najdemo pirit predvsem v Dolžanovi soteski, Žirovskem vrhu in Blagovici, obstaja pa več 10 drugih nahajališč.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ [1]

Viri[uredi | uredi kodo]