Osmij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
76 renijosmijiridij
Ru

Os

Hs
Os-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število osmij, Os, 76
Kemijska vrsta prehodna kovina
Skupina, perioda, blok 8, 6, d
Videz srebrnkast, modrikast
Os,76.jpg
Relativna atomska masa 190,23(3) g/mol
Elektronska konfiguracija [Xe] 4f14 5d6 6s2
e- na lupino 2, 8, 18, 32, 14, 2
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Gostota 22,61 g/cm³
Gostota tekočine pri tališču 20 g/cm³
Tališče 3306 K
(3033 °C, 5491 °F)
Vrelišče 5285 K
(5012 °C, 9054 °F)
Talilna toplota 57,85 kJ/mol
Izparilna toplota 738 kJ/mol
Toplotna kapaciteta (25 °C) 24,7 J/(mol·K)
Parni tlak
P/Pa 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T/K 3160 3423 3751 4148 4638 5256
Lastnosti atoma
Kristalna struktura heksagonalna
Oksidacijska stanja 8, 6, 4, 2, -2
(rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost 2,2 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potenciali 1.: 840 kJ/mol
2.: 1600 kJ/mol
Atomski polmer 130 pm
Atomski polmer (izr.) 185 pm
Kovalentni polmer 128 pm
Razne lastnosti
Magnetna urejenost  ?
Električna upornost (0 °C) 81,2 nΩ·m
Toplotna prevodnost (300 K) 87,6 W/(m·K)
Termični raztezek (25 °C) 5,1 µm/(m·K)
Hitrost zvoka (tanka palica) (20 °C) 4940 m/s
strižni modul 222 GPa
Poissonov modul 0,25
stisljivostni modul 462 GPa
Trdota po Mohsu 7,0
Trdota po Brinellu 3920 MPa
CAS število 7440-04-2
Pomembni izotopi
Glavni članek: Izotopi osmij
izo NA t1/2 DM DE (MeV) DP
184Os 0,02 % >5,6 E13 let α  ? 180W
185Os sint. 93,6 d ε 1,013 185Re
186Os 1,58 % >2,0 E15 y α 2,822 182W
187Os 1,6 % Os je stabilen z 111 nevtroni
188Os 13,3 % Os je stabilen z 112 nevtroni
189Os 16,1 % Os je stabilen z 113 nevtroni
190Os 24,6 % Os je stabilen z 114 nevtroni
191Os sint. 15,4 d β- 0,314 191Ir
192Os 41,0 % Os je stabilen z 116 nevtroni
193Os sint. 30,11 d β- 1,141 193Ir
194Os sint. 6 y β- 0,097 194Ir
Viri

Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76. Osmij je težka, drobljiva modrosiva ali modrikasto črna prehodna kovina iz skupine platine. Med vsemi naravnimi kemijskimi elementi ima največjo gostoto.

Izjemna gostota osmija je posledica lantanoidne kontrakcije. Uporabljajo ga v nekaterih zlitinah s platino in iridijem. Naravni osmij nastopa kot zlitina v rudi platine; njegov tetroksid so uporabljali za barvanje tkiv in v tehnologiji prstnih odtisov. Osmijeve zlitine uporabljajo za izdelavo konic nalivnih peres, električnih kontaktov in drugih uporabah, kjer je potrebna obstojnost in trdnost.