Osmij

76 renij ← osmij → iridij Ru ↑ Os ↓ Hs Celotna preglednica
Splošno
Ime, simbol, vrstno število	osmij, Os, 76
Kemijska vrsta	prehodna kovina
Skupina, perioda, blok	8, 6, d
Videz	srebrnkast, modrikast
Relativna atomska masa	190,23(3) g/mol
Elektronska konfiguracija	[Xe] 4f14 5d6 6s2
e- na lupino	2, 8, 18, 32, 14, 2
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno
Gostota	22,61 g/cm³
Gostota tekočine pri tališču	20 g/cm³
Tališče	3306 K (3033 °C, 5491 °F)
Vrelišče	5285 K (5012 °C, 9054 °F)
Talilna toplota	57,85 kJ/mol
Izparilna toplota	738 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	(25 °C) 24,7 J/(mol·K)
Parni tlak P/Pa 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T/K 3160 3423 3751 4148 4638 5256
Lastnosti atoma
Kristalna struktura	heksagonalna
Oksidacijska stanja	8, 6, 4, 2, -2 (rahlo kisel oksid)
Elektronegativnost	2,2 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potenciali	1.: 840 kJ/mol
	2.: 1600 kJ/mol
Atomski polmer	130 pm
Atomski polmer (izr.)	185 pm
Kovalentni polmer	128 pm
Razne lastnosti
Magnetna urejenost	?
Električna upornost	(0 °C) 81,2 nΩ·m
Toplotna prevodnost	(300 K) 87,6 W/(m·K)
Termični raztezek	(25 °C) 5,1 µm/(m·K)
Hitrost zvoka (tanka palica)	(20 °C) 4940 m/s
strižni modul	222 GPa
Poissonov modul	0,25
stisljivostni modul	462 GPa
Trdota po Mohsu	7,0
Trdota po Brinellu	3920 MPa
CAS število	7440-04-2
Pomembni izotopi
Glavni članek: Izotopi osmij izo NA t1/2 DM DE (MeV) DP 184Os 0,02 % >5,6 E13 let α  ? 180W 185Os sint. 93,6 d ε 1,013 185Re 186Os 1,58 % >2,0 E15 y α 2,822 182W 187Os 1,6 % Os je stabilen z 111 nevtroni 188Os 13,3 % Os je stabilen z 112 nevtroni 189Os 16,1 % Os je stabilen z 113 nevtroni 190Os 24,6 % Os je stabilen z 114 nevtroni 191Os sint. 15,4 d β- 0,314 191Ir 192Os 41,0 % Os je stabilen z 116 nevtroni 193Os sint. 30,11 d β- 1,141 193Ir 194Os sint. 6 y β- 0,097 194Ir
Viri

Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76. Osmij je težka, drobljiva modrosiva ali modrikasto črna prehodna kovina iz skupine platine. Med vsemi naravnimi kemijskimi elementi ima največjo gostoto.

Izjemna gostota osmija je posledica lantanoidne kontrakcije. Uporabljajo ga v nekaterih zlitinah s platino in iridijem. Naravni osmij nastopa kot zlitina v rudi platine; njegov tetroksid so uporabljali za barvanje tkiv in v tehnologiji prstnih odtisov. Osmijeve zlitine uporabljajo za izdelavo konic nalivnih peres, električnih kontaktov in drugih uporabah, kjer je potrebna obstojnost in trdnost.