Indij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
kadmijindijkositer
Ga
In
Tl  
 
 
In-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število indij, In, 49
Kemijska vrsta šibke kovine
Skupina, perioda, blok 13 (IIIA), 5 , p
Gostota, trdota 7310 kg/m3, 1,2
Izgled srebrno svetleče siv
In,49.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 114,818 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 155 (156) pm
Kovalentni polmer 144 pm
van der Waalsov polmer 193 pm
Elektronska konfiguracija [Kr]4d10 5s2 5p1
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 18, 3
Oksidacijska stanja (oksid) 3 (amfoterično)
Zgradba mreže Tetragonal
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 429,75 K (313,88 °F)
Vrelišče 2345 K (3762 °F)
Molarna prostornina 15,76 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 231,5 kJ/mol
Talilna toplota 3,263 kJ/mol
Parni tlak 1,42 E-17 Pa pri 429 K
Hitrost zvoka 1215 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,78 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 233 J/(kg · K)
Električna prevodnost 11,6 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 81,6 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 558,3 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1820,7 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 2704 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 5210 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
113In 4,3 % In je stabilen s 64 nevtroni
115In 95,7 % 4,41 E14 let Beta- 0,495 115Sn
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Índij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol In in atomsko število 49. Ta redka, mehka, kovna in lahko taljiva šibka kovina je kemijsko podobna aluminiju in galiju, a je videti bolj podobna cinku (cinkove rude so tudi prvotni vir te kovine). Njena današnja prvotna uporaba je, da tvori tanke prevleke za uporabo v mazivnih plasteh, med II. svetovno vojno pa so jo na široko uporabljali za prekritje ogrodij visoko zmogljivih letal.

Indij sta leta 1863 odkrila Ferdinand Reich in Theodor Richter, ko sta s spektrografom iskala talij v cinkovih rudah. Z imenom indij (latinsko indium) sta ga poimenovala zaradi črte v barvi indigo v njegovem atomskem spektru. Richter je šel še naprej in leta 1867 kovino izoliral.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]