Fotovoltaika
Fotonapetostni (PV) sistemi so mreže celic iz materiala, ki pretvarja sončno sevanje v električni tok. Najbolj pogost material, ki se uporablja za fotonapetostne sisteme vsebuje amorfni, polikristalni ali monokristalni silicij, kadmijev telurid, in baker indijev selenid/sulfid.[1]
Zaradi naraščanja povpraševanja po obnovljivi energiji se je proizvodnja sončnih celic v zadnjih nekaj letih močno povečala.[2][3][4]
Proizvodnja fotonapetostne opreme raste tako hitro, da se vsaki dve leti enkrat poveča. Povprečno se povečuje za 48% vsako leto od 2002 naprej in je ena izmed najhitreje razvijajočih se energijskih panog.[5] Konec leta 2008 je skupna moč vseh sončnih elektrarn na svetu dosegla 15,200 megawattov.[6][7] Skoraj 90% elektrarn je omrežnih. večinoma so postavljene na strehe objektov in travnike (solarni parki).[8] V zadnjem času se vse bolj uveljavlja integrirana (BIPV - Building Integrated Photovoltaics) gradnja, pri kateri so PV moduli integrirani v streho ali zidove objektov.[9] Največje sončne elektrarne imajo nazivne moči 10-60 MW. V prihodnsti pa se bodo gradile tudi elektrarne do 150 MW in več.[1]
[uredi] Glej tudi
[uredi] Viri
- ^ 1,0 1,1 Mark Z. Jacobson (2009). Review of Solutions to Global Warming, Air Pollution, and Energy Security p. 4.
- ^ German PV market
- ^ BP Solar to Expand Its Solar Cell Plants in Spain and India
- ^ Large-Scale, Cheap Solar Electricity
- ^ Solar Expected to Maintain its Status as the World's Fastest-Growing Energy Technology
- ^ REN21 (2009). Renewables Global Status Report: 2009 Update p. 12.
- ^ Global Solar Photovoltaic Market Analysis and Forecasts to 2020
- ^ GE Invests, Delivers One of World's Largest Solar Power Plants
- ^ Building integrated photovoltaics
