Barvna slepota

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Barvna slepota
Klasifikacija in zunanji viri

Ilustracija iz leta 1895 z zastavo ZDA zdravega vida in vida z različnimi barvnimi slepotami
MKB-10 H53.5
MKB-9 368.5
DiseasesDB 2999
MeSH D003117
Slika:Colorblind2.png
Testna slika za ugotavljanje barvne slepote (v kvadratu je številka 83)

Bárvna slepôta pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina. S tujko rečemo barvni slepoti daltonízem. Največkrat je barvna slepota pogojena gensko, lahko pa se pojavi zaradi poškodbe očesa, živcev ali možganov, ali zaradi izpostavljanja določenim kemikalijam. Angleški kemik John Dalton je leta 1794 zaradi lastne barvne slepote objavil prvi znanstveni članek s tega področja Nenavadne ugotovitve, povezane z barvnim vidom (Extraordinary facts relating to the vision of colours).

Je dedna bolezen. Ločimo delno in popolno barvno slepoto. Pri delni barvni slepoti je okvarjen sistem za sprejemanje zelene ali rdeče barve, v zelo redkih primerih tudi modre. Nekateri jih sploh ne vidijo. V človeškem očesu so namreč trije tipi čutnic, ki zaznavajo svetlobno valovanje različnih valovnih dolžin – zeleno, rdeče ali modro. Katerikoli od teh tipov je lahko zaradi genetske napake okvarjen in ne deluje, ali pa je njegova občutljivost premaknjena proti sosednjemu delu spektra. Pri okvari enega od tipov (t. i. dikromaciji) ga lahko ostala dva do določene mere kompenzirata in je razločevanje odtenkov »manjkajoče« barve še nekoliko ohranjeno. Najpogostejša je okvara čutnic za rdeči ali zeleni del spektra. Ljudem z okvaro čutnic za rdeči del spektra pravimo »protanopi«, tistim z okvaro čutnic za zeleni del spektra pa »devteranopi«. »Tritanopi« oz. ljudje z okvaro čutnic za modri del spektra so razmeroma redki in predstavljajo le okoli 0,001 % populacije.

Popolno barvno slepi ne vidijo nobene izmed barv, zmanjšana pa je tudi vidna ostrina. V Sloveniji obstajajo le trije primeri s popolno oziroma 100% barvno slepoto.[navedi vir]

Zadnja odkritja pri raziskavah barvno slepih[uredi | uredi kodo]

Raziskovalci so odkrili, da gre pri ljudeh z najhujšo obliko barvne slepote za genetsko okvaro kromosoma X in je pri ženskah zelo redka, večinoma se pojavlja pri moških, belcih, zanjo trpi okoli 5 do 8 % moških in le 1 % žensk. Prizadeti imajo močno otežen vid v močnejši svetlobi, zunaj stavb in sredi dneva, ko so sence predmetov kratke. Zdravniki si prizadevajo, da bi barvno slepoto – akromatopsijo odpravili z genetskim zdravljenjem.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Color Universal Design, japonsko združenje, ki si prizadeva za upoštevanje barvno slepih pri oblikovanju
  • Daltap, računalniški program za pomoč barvno slepim