Kalcij
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime, simbol, vrstno število | kalcij, Ca, 20 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kemijska vrsta | zemljoalkalijska kovina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Skupina, perioda, blok | 2 (IIA), 4, s | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gostota, trdota | 1550 kg/m3, 1,75 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Videz | srebrnkasto bel |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Relativna atomska masa | 40,078 g/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Atomski polmer (izračunan) | 197 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 176±10 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| van der Waalsov polmer | 231 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronska konfiguracija | [Ar]4s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| e-/energijski nivo | 2, 8, 8, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Oksidacijsko stanje (oksid) | 2+ (močna baza) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Agregatno stanje | trdno (paramagneten) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tališče | 1115 K (1548°F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vrelišče | 1757 K (2703 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Molski volumen | 26,20·10−3 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 153,6 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 8,54 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Parni tlak | 254 Pa pri 1112 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka | 3810 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | 1,00 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Specifična toplota | 632 J/(kg·K)]] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Električna prevodnost | 29,8 106/(m·ohm) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 201 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 1. ionizacijski potencial | 589,8 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 2. ionizacijski potencial | 1145,4 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 3. ionizacijski potencial | 4912,4 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| kalcij | |
|---|---|
| IUPAC-ime | calcium, kalcij |
| Druga imena | kalcijev klorid |
| Identifikatorji | |
| Številka CAS | 7440-70-2 |
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | ca |
| Molekulska masa | 40.08 g/mol |
| Videz | trdno stanje |
| Gostota | 1.55 g/cm |
| Tališče |
1112 K |
| Vrelišče |
1757 K |
| Topnost | 745 g/l pri 20 OC |
| Parni tlak | 0,5 pri 200C |
| Struktura | |
| Kristalna struktura | Kalcij |
| Nevarnosti | |
| EU klasifikacija | 10.4.2003 |
| LD50 | 1940-2045 mg/kg misi, 3798-4179 mg/kg podgane, 500-1000 mg/kg kunci |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s s simbolom Ca in vrstnim številom 20. Kalcij je svetlo siva zemljoalkalijska kovina, ki se uporablja kot reducent pri pridobivanju torija, cirkonija in urana. Je peti najpogostejši v zemeljski skorji. Nujno je potreben za življenje organizmov, posebej v fiziologiji celice.
Kalcijeve spojine [uredi]
- Kalcijevi silikati
- Kalcijev hidrogensulfit - Ca(HSO3)2
- Kalcijev nitrat - Ca(NO3)2
- Kalcijev karbonat - CaCO3 (apnenec)
- Kalcijev oksid - CaO (žgano apno), bel prah, ki se tali pri 2500 stopinjah Celzija. Pridobivajo se z žganjem kalcijevega karbonata (apnenec).
- Kalcijev hidroksid - Ca(OH)2 (gašeno apno), ki se pridobiva s hidratizacijo CaO in se uporablja za izdelavo malte.
Uporaba snovi ali pripravka [uredi]
Kalcij uporabljamo kot dodatek za legiranje (za izdelovanje svinčenih zlitin; za pridobivanje redkih kovin, kot absorpcijsko sredstvo za kisik in vodik pri pridobivanju žlahtnih plinov)
Zunanje povezave [uredi]
| Poglejte si besedo kalcij al Kalcij v Wikislovarju, prostem slovarju. |