Kripton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
bromkripton
Ar
Kr
Xe  
 
 
Kr-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število kripton, Kr, 36
Kemijska vrsta žlahtni plini
Skupina, perioda, kocka 18 (VIIIA), 4 , p
Gostota, trdota 3,708 kg/m3 (273 K), NA
Izgled brezbarven
Kr,36.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 83,798 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) ni podatka (88) pm
Kovalentni polmer 110 pm
van der Waalsov polmer 202 pm
Elektronska konfiguracija [Ar]3d10 4s2 4p6
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 8
Oksidacijska stanja (oksid) 0 (neznano)
Zgradba mreže kubična, ploskovno središčna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje plin (nemagneten)
Tališče 115,79 K (-251,25 °F)
Vrelišče 119,93 K (-153,22 °F)
Molarna prostornina 27,99 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 9 .029 kJ/mol
Talilna toplota 1 .638 kJ/mol
Parni tlak NA
Hitrost zvoka 1120 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 3,00 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 248 J/(kg · K)
Električna prevodnost ni podatka
Toplotna prevodnost 0,00949 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 1350,8 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 2350,4 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3565 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 5070 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 6240 kJ/mol
6. ionizacijski potencial 7570 kJ/mol
7. ionizacijski potencial 10710 kJ/mol
8. ionizacijski potencial 12138 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
78Kr 0,35 % Kr je stabilen z 42 nevtroni
80Kr 2,25 % Kr je stabilen z 44 nevtroni
81Kr {sint.} 229000 let Epsilon 0,281 81Br
82Kr 11,6 % Kr je stabilen s 46 nevtroni
83Kr 11,5 % Kr je stabilen s 47 nevtroni
84Kr 57 % Kr je stabilen z 48 nevtroni
85Kr {sint.} 10,756 y Beta- 0,687 85Rb
86Kr 17,3 % Kr je stabilen s 50 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36. Ta brezbarvni žlahtni plin se v sledovih pojavlja v atmosferi, izolirati pa ga je mogoče s frakcioniranjem tekočega zraka. Skupaj z drugimi redkimi plini se pogosto uporablja v fluorescentnih svetilkah. Kripton je inerten za večino praktičnih namenov, vendar je znano, da tvori spojine s fluorjem. Kripton lahko tudi tvori klatrat z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežo vodnih molekul.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Za kripton, zaradi svoje zelo nizke kemijske reaktivnosti tako imenova žlahtni plin, je značilen brilijanten zelen in oranžen spektralni podpis. Je eden od produktov fizije urana. Strjen kripton je bel in kristalinski, s kubično, ploskovno središčno kristalno strukturo, ki je pogosta lastnost vseh "redkih plinov".

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Definicija dolžine metra v sistemu SI je bila med leti 1960 in 1983 vezana na svetlobo, ki jo oddajajo vzburjeni atomi kriptona; meter je bil definiran kot 1.650.763,73 valovnih dolžin oranžno-rdeče oddajne črte, ki jo oddajajo atomi kriptona-86.

Izdelani so bili kriptonovi klatrati s hidrokinonom in fenolom. Kr-85 se uporablja za kemijsko analizo. Ko ga položijo v različne trdnine, se tvorijo kriptonati, katerih aktivnost je občutljiva na površinske kemijske reakcije. Ta žlahtni plin se uporablja tudi pri fotografskih osvetljevalkah za visoko-hitrostno fotografiranje, vendar je njegova raba omejena z visoko ceno pridobivanja kriptona.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]