Kositer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
indijkositerantimon
Ge
Sn
Pb  
 
 
Sn-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število kositer, Sn, 50
Kemijska vrsta šibka kovina
Skupina, perioda, blok 14 (IVA), 5 , p
Gostota, trdota 7310 kg/m3, 1,5
Videz srebrnkasto svetleč siv
Sn,50.jpg
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 118,710 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 145 (145) pm
Kovalentni polmer 141 pm
van der Waalsov polmer 217 pm
Elektronska konfiguracija [Kr]4d10 5s2 5p2
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 18, 4
Oksidacijska stanja (oksid) 4,2 (amfoteren)
Kristalna struktura tetragonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 505,08 K (449,47 °F)
Vrelišče 2875 K (4716 °F)
Molski volumen 16,29 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 295,8 kJ/mol
Talilna toplota 7,029 kJ/mol
Parni tlak 5,78 E-21 Pa pri 505 K
Hitrost zvoka 2500 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,96 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 228 J/(kg · K)
Električna prevodnost 9,17 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 66,6 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 708,6 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1411,8 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 2943,0 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 3930,3 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 7456 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
112Sn 0,97 % Sn je stabilen z 62 nevtroni
114Sn 0,65 % Sn je stabilen s 64 nevtroni
115Sn 0,34 % Sn je stabilen s 65 nevtroni
116Sn 14,54 % Sn je stabilen s 66 nevtroni
117Sn 7,68 % Sn je stabilen s 67 nevtroni
118Sn 24,23 % Sn je stabilen z 68 nevtroni
119Sn 8,59 % Sn je stabilen z 69 nevtroni
120Sn 32,59 % Sn je stabilen s 70 nevtroni
meta stanje 0,006 MeV 55 let IT
Beta-
0,006
0,394

121Sb
122Sn 4,63 % Sn je stabilen z 72 nevtroni
124Sn 5,79 % Sn je stabilen s 74 nevtroni
126Sn {sint.} ~1 E5 let Beta- 0,380 126Sb
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Kosíter je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sn in atomsko število 50. Ta srebrna, kovna šibka kovina na zraku ne oksidira zlahka in se upira koroziji. Najdemo ga v številnih zlitinah, npr. v bronu ali cinu. Uporabljamo ga za zaščitno prevleko drugih kovin za preprečevanje korozije. Kositer pridobivajo večinoma iz minerala kasiterita, kjer se pojavlja kot oksid.

Posebnost kositra je, da rekristalizira že pri sobni temperaturi.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]