Švedščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Švedščina
svenska
Izgovorjava ˈsvɛ̂nskâ
Materni jezik Švedska, Finska
Število maternih govorcev 8,5 milijonov  (2007)[1]
Jezikovna družina
indoevropski
Zgodnejše oblike
Pisava latinica (švedska abeceda)
švedska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik Zastava Švedske Švedska
Flag of Finland.svg Finska
Zastava Evrope Evropska unija
Nordijski svet
Regulator Swedish Language Council (na Švedskem)
Švedska akademija (na Švedskem)
Research Institute for the Languages of Finland (na Finskem)
Jezikovne kode
ISO 639-1 sv
ISO 639-2 swe
ISO 639-3 swe
Linguasphere 52-AAA-ck to -cw
Distribution-sv.png
Področje kjer se v glavnem govori švedsko
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Švédščina je vzhodnoskandinavski jezik, ki ga glavnem govorijo na Švedskem, na Finskem (finlandssvenska), na Ålandu in na obali Estonije (estlandssvenska). Na Švedskem nima statusa uradnega jezika.

Je v bližnjem sorodstvu z danščino in norveščino. Njihovi govorci se medsebojno lahko kar dobro sporazumevajo, saj vsi trije jeziki izhajajo iz stare nordijščine, na vse pa je močno vplivala tudi nizka nemščina. Švedi navadno lažje razumejo Norvežane kot Dance, vendar to v obratni smeri ni nujno.

Abeceda[uredi | uredi kodo]

Švedska abeceda pozna 29 črk. Črka W se pojavlja le v nekaterih tujkah in do leta 2006 ni bila priznana kot posebna črka švedske abeceda, marveč le kot pisna različica V-ja. Črki Z sledijo Å, Ä in Ö kot samostojne črke.

Fonologija[uredi | uredi kodo]

V švedščini je kračina oziroma dolžina samoglasnika pomensko razločevalna. V enem zlogu je dolg bodisi samoglasnik bodisi soglasnik; povezave med kratkim samoglasnikom in kratkim soglasnikom švedščina nima.

Švedščina pozna 3 srednjejezične samoglasnike: [ə], [ʉː] und [ɵ].

Samoglasniki[uredi | uredi kodo]

Švedski samoglasniki.

Soglasniki[uredi | uredi kodo]

dvoustničnik zobnoustničnik zobnik dlesnični nebnik zadnjenebnik goltnik
plozivni p b t d k g
aproksimantni v l r j h
frikativni f s ɕ ɧ
vibrantni
nazalni m n ŋ

Izgovorjava[uredi | uredi kodo]

Navedena so splošna pravila izgovorjave, obstajajo še posebnosti. Samoglasniki so pred enojnimi soglasniki dolgi, pred dvojnimi pa kratki.

Črka Glasovna vrdnost Opis Primer
a [a] kratek a matt  [matː] bled
[ɑː] dolg, temen a mat  [mɑːt] hrana
e [ɛ] kratek e hell  [hɛlː] blagor
[] dolg e hel  [heːl] ves, cel
[æ] pred r-jem kot odprti ä herr  [hærː] gospod
g [j] pred črkami e, i, y, ä in ö in za l in r kot slovenski j gäst [jɛst] gost, älg [ɛlj] los
[g] sicer kot slovenski g god  [guːd] dober
k [ɕ] pred e, i, y, ä in ö podobno kot slovenski h kyrka [ˈɕyrˌka] cerkev
[k] sicer kot slovenski k kon  [kuːn] stožec
o [ɔ] kratek o moll  [mɔlː] mol (glasba)
[ʊ] kratek u bott  [bʊt] navajen
[] dolg u fot  [fuːt] noga
[] dolg o son [soːn] sin
r [r] podobno kor naš r rov  [ruːv] rop
s [s] kratek s sot  [suːt] saje
u [ɵ] zaprti o full  [fɵl] poln
[ʉː] med u-jem in i-jem ful  [fʉːl] grd
v [v] podobno kot slovenski v våt  [voːt] moker
y [ʏ] podobno kot nemški ü syll  [sʏll] prag
[] podobno kot nemški ü syl  [syːl] šilo
å [ɔ] kratek o lång  [lɔŋː] dolg
[] dolg o mål  [moːl] cilj
ä [ɛ] kratek e häll  [hɛlː] plošča
[ɛː] dolg odprt e häl  [hɛːl] peta
[æ] pred r-jem kot odprt širok e ärt  [äʈ] grah
[æː] pred r-jem kot odprt dolg e här  [hæːr] tu
ö [œ] podobno kot kratek nemški ö nött  [nœtː] obrabljen
[øː] podobno kot dolg nemški ö nöt  [nøːt] oreh
[œː] pred r-jem kot dolg odprt ö öra  [ˈœːˌra] uho

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]