Švedščina

švedščina(svenska)
Države:	Švedska
Govorni predeli:	Severna Evropa
Skupaj govorcev:	9 milijonov
Na svetu:	89
Rodovna razvrstitev:	indoevropski  germanski   severnogermanski    vzhodnoskandinavski     švedščina
Uradni položaj
Uradni jezik:	Dejansko na Švedskem, poleg tega še na Finskem (skupaj s finščino), Ålandu (enojezičen) in v Evropski uniji.
Usklajuje:	Uradno nihče, pomembna je Švedska akademija.
Jezikovni kodi
ISO 639-1	sv
ISO 639-2	swe
SIL	SWD

Švédščina je vzhodnoskandinavski jezik, ki ga glavnem govorijo na Švedskem, na Finskem (finlandssvenska), na Ålandu in na obali Estonije (estlandssvenska). Na Švedskem nima statusa uradnega jezika.

Je v bližnjem sorodstvu z danščino in norveščino. Njihovi govorci se medsebojno lahko kar dobro sporazumevajo, saj vsi trije jeziki izhajajo iz stare nordijščine, na vse pa je močno vplivala tudi nizka nemščina. Švedi navadno lažje razumejo Norvežane kot Dance, vendar to v obratni smeri ni nujno.

Abeceda

Švedska abeceda pozna 29 črk. Črka W se pojavlja le v nekaterih tujkah in do leta 2006 ni bila priznana kot posebna črka švedske abeceda, marveč le kot pisna različica V-ja. Črki Z sledijo Å, Ä in Ö kot samostojne črke.

Fonologija

V švedščini je kračina oziroma dolžina samoglasnika pomensko razločevalna. V enem zlogu je dolg bodisi samoglasnik bodisi soglasnik; povezave med kratkim samoglasnikom in kratkim soglasnikom švedščina nima.

Švedščina pozna 3 srednjejezične samoglasnike: [ə], [ʉː] und [ɵ].

Samoglasniki

Švedski samoglasniki.

Soglasniki

	dvoustničnik		zobnoustničnik		zobnik			dlesnični	nebnik		zadnjenebnik		goltnik
plozivni	p	b			t	d					k	g
aproksimantni				v			l	r		j			h
frikativni			f		s				ɕ		ɧ
vibrantni
nazalni	m				n						ŋ

Izgovorjava

Navedena so splošna pravila izgovorjave, obstajajo še posebnosti. Samoglasniki so pred enojnimi soglasniki dolgi, pred dvojnimi pa kratki.

Črka	Glasovna vrdnost	Opis	Primer
a	[a]	kratek a	matt  [matː] bled
	[ɑː]	dolg, temen a	mat  [mɑːt] hrana
e	[ɛ]	kratek e	hell  [hɛlː] blagor
	[eː]	dolg e	hel  [heːl] ves, cel
	[æ]	pred r-jem kot odprti ä	herr  [hærː] gospod
g	[j]	pred črkami e, i, y, ä in ö in za l in r kot slovenski j	gäst [jɛst] gost, älg [ɛlj] los
	[g]	sicer kot slovenski g	god  [guːd] dober
k	[ɕ]	pred e, i, y, ä in ö podobno kot slovenski h	kyrka [ˈɕyrˌka] cerkev
	[k]	sicer kot slovenski k	kon  [kuːn] stožec
o	[ɔ]	kratek o	moll  [mɔlː] mol (glasba)
	[ʊ]	kratek u	bott  [bʊt] navajen
	[uː]	dolg u	fot  [fuːt] noga
	[oː]	dolg o	son [soːn] sin
r	[r]	podobno kor naš r	rov  [ruːv] rop
s	[s]	kratek s	sot  [suːt] saje
u	[ɵ]	zaprti o	full  [fɵl] poln
	[ʉː]	med u-jem in i-jem	ful  [fʉːl] grd
v	[v]	podobno kot slovenski v	våt  [voːt] moker
y	[ʏ]	podobno kot nemški ü	syll  [sʏll] prag
	[yː]	podobno kot nemški ü	syl  [syːl] šilo
å	[ɔ]	kratek o	lång  [lɔŋː] dolg
	[oː]	dolg o	mål  [moːl] cilj
ä	[ɛ]	kratek e	häll  [hɛlː] plošča
	[ɛː]	dolg odprt e	häl  [hɛːl] peta
	[æ]	pred r-jem kot odprt širok e	ärt  [äʈ] grah
	[æː]	pred r-jem kot odprt dolg e	här  [hæːr] tu
ö	[œ]	podobno kot kratek nemški ö	nött  [nœtː] obrabljen
	[øː]	podobno kot dolg nemški ö	nöt  [nøːt] oreh
	[œː]	pred r-jem kot dolg odprt ö	öra  [ˈœːˌra] uho

Glej tudi

• seznam jezikov