Sonce
 |
|
| Slika Sonca, v ozadju zgoraj desno Zemlja | |
| Opazovalni podatki | |
| Srednja razdalja od Zemlje | 1 a.e. 149.597.870,691 km |
|---|---|
| Navidezni sij (V) | -26,91m |
| Absolutni izsev | 4,8m |
| Spektralni razred | G2V |
| Fizikalne značilnosti | |
| Premer | 1.392.000 km |
| Sorazmerni premer (dS/dZ) | 109 |
| Sploščenost na tečajih | ~0,000009 |
| Površina | 6,09 · 1012 km² |
| Prostornina | 1,41 · 1027 m3 |
Masa ( ) |
1,9891 · 1030 |
| Sorazmerna masa (Zemlja = 1) | 333.400 |
| Gostota | 1411 kg m−3 |
| Sorazmerna gostota (Zemlja = 1) | 0,26 |
| Sorazmerna masa (voda = 1) | 1,409 |
| Površinska težnost | 274 m s−2 |
| Sorazmerna površinska težnost | 27,9 g |
| Temperatura površine | 5780 K |
| Temperatura korone | 5 · 106 K |
| Sij (LS) | 3,827 · 1026 J s−1 |
| Značilnosti tira | |
| Vrtilna doba | |
| Na ekvatorju: | 27d 6h 36m |
| Na širini 30°: | 28d 4h 48m |
| Na širini 60°: | 30d 19h 12m |
| Na širini 75°: | 31d 19h 12m |
| Obhodni čas okoli galaktičnega središča |
2,2 · 108 let |
| Zgradba fotosfere | |
| vodik | 73,46 % |
| helij | 24,85 % |
| kisik | 0,77 % |
| ogljik | 0,29 % |
| železo | 0,16 % |
| žveplo | 0,12 % |
| neon | 0,12 % |
| dušik | 0,09 % |
| silicij | 0,07 % |
| magnezij | 0,05 % |
Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja. Planet Zemlja in njeni sestrski planeti, tako drugi zemeljski planeti kot plinski velikani, krožijo okoli Sonca. Druga telesa, ki krožijo okoli Sonca, so še asteroidi, meteoroidi, kometi, čezneptunska telesa in seveda medzvezdni prah.
Vsebina |
Zgradba Sonca [uredi]
Naše sonce je velikanska vrteča se krogla žarečih plinov. Sestavljena je iz vodika (73,5 %) in helija (24,9 %), sledov kisika, ogljika in drugih elementov. Sončeva površina ni gladka ampak podobna brbotajočem kotlu žarečih plinov. Od časa do časa se z njegove površine odlepijo loki (izbruhi). Preko več let se pojavljajo in izginevajo hladnejše temne lise (Sončeve pege), ki nastanejo ko silnice magnetnega polja prebadajo fotosfero. Sonce ogreva le tiste stvari, ki vpijajo svetlobo.
V samem središču Sonca je sredica, ki ima 15 milijonov stopinj Celzija. Energija, ki se sprosti v sredici, prehaja skozi sevalno plast v konvektivno plast. Od tod vroči plini privrejo na površje, kjer se ohladijo in potonejo. Energija doseže fotosfero, nato pa seva navzven skozi Sončevo atmosfero.
Sončev mrk [uredi]
Sončev mrk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici, v točno tem vrstnem redu. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba s Sonca ali le del nje. Sončev mrk je zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj veličastnih. Natančneje ločimo popolne mrke, pri katerih Luna zakrije celotno Sončevo ploskev, delne mrke, pri katerih je zakrit le del, in kolobarjaste mrke, pri katerih luna zakrije le srednji del Sončevega površja.
Polarni sij [uredi]
- Glavni članek: Polarni sij
Če oblaki električnih delcev, ki se sproščajo ob Sončevih izbruhih, dosežejo zemljo, na nebu ustvarijo čudovito zaveso migljajoče svetlobe, ki se v polarnih območjih kaže kot polarni sij. Plešoča svetloba aurore borealis je res prelepa, a velikanske eksplozije na Soncu prinašajo tudi nevarnosti. V nekaj sekundah izbrizgnejo več energije, kot so jo doslej proizvedle vse elektrarne na svetu.
Polarnega sija ni mogoče napovedati, zato ga je tudi težko opazovati. Na nebu oblikuje svetlobne loke, žarke in zavese.
Vsakič je drugačen. Pokazati se mora v temni noči, še najlaže pa ga je videti na območjih skrajnih severnih in južnih zemljepisnih širin, na primer na Škotskem, v kanadski Novi Škotski in na Aljaski ter na južnem otoku Nove Zelandije. Kadar je na soncu malo sončevih peg, je malo verjetno, da bo prišlo do pojava severnega oziroma južnega polarnega sija
Fizikalne in druge značilnosti [uredi]
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Poglejte si besedo sonce v Wikislovarju, prostem slovarju. |
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sonce |
|
|||||||||||||||||
 |
Ta članek s področja astronomije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
