Neptunovi naravni sateliti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Neptun in Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun.

Neptun ima 14 znanih naravnih satelitov. Največji med njimi je Triton, ki ga je odkril William Lassell samo 17 dni po odkritju Neptuna. Do odkritja naslednjega Neptunovega naravnega satelita, Nereide, je minilo več kot 100 let. Preden je do Neptuna prispela sonda Voyager 2, so odkrili še samo luno Lariso v letu 1981. S pomočjo posnetkov, ki jih je poslala sonda Voyager, so odkrili še lune Najado, Talaso, Despino in Proteusa. Lune Halimeda, Sao, Laomedeja in Neso so odkrili v letu 2002 v okviru istega programa. Zadnja luna je bila odkrita leta 2013.

Nenavadne tirnice[uredi | uredi kodo]

Satelit Triton kroži okoli Neptuna po tirnici v retrogradni smeri.

Luni Psamata in Neso imata doslej največji znani tirnici v Osončju. Njuna obhodna doba je 25 let. Njuna tirnica je celo 125 krat bolj oddaljena kot je oddaljena Luna od Zemlje.

Izvor Neptunovih satelitov[uredi | uredi kodo]

Verjetno Neptunovi notranji sateliti niso nastali istočasno kot Neptun. Triton je ujeto telo, ki je imelo tirnico z veliko izsrednostjo. Po zajetju je Triton močno vplival na tirnice originalnih naravnih satelitov, ki so zaradi pogostih trkov razpadli na množico manjših delcev. Ti delci so bili pozneje osnova za kreiranje novih satelitov, ki jih vidimo danes.
Simulacije so tudi pokazale, da bi lahko luna Halimeda nekoč v davni preteklosti trčila v luno Nereido. Obe luni imata namreč podobno sivo barvo.

Pregled Neptunovih naravnih satelitov[uredi | uredi kodo]

Progradni sateliti niso obarvani (retrogradni sateliti so obarvani).

Zap.št. Oznaka Ime Začasno ime Velika polos (km) Izsrednost Naklon tirnice (°) Obhodna doba (dni) Premer (km) Masa (kg) Leto odkritja
1 I Triton   354.759 0,0000 156,834 5,877 2707 2,147×1022 1846
2 II Nereida   5.513.800 0,7507 7,232 360,14 340 3,1×1019 1949
3 III Najada S/1989 N 6 48.224 0,0047 4,746 0,294 96 × 60 × 52 1,9×1017 1989
4 IV Talasa S/1989 N 5 50.074 0,0018 0,209 0,311 104 × 100 × 52 3,5×1017 1989
5 V Despina S/1989 N 3 52.526 0,0004 0,064 0,335 150
(180 × 148 × 128)
2,1×1018 1989
6 VI Galateja S/1989 N 4 61.953 0,0001 0,062 0,429 175
(204 × 184 × 144)
2,1×1018 1989
7 VII Larisa S/1989 N 2 73.548 0,0012 0,205 0,555 195
(216 × 204 × 168)
4,9×1018 1981
8 VIII Proteus S/1989 N 1 117.646 0,0005 0,026 1,122 440 × 416 × 404 5,0×1019 1989
9 IX Halimeda S/2002 N 1 16.681.000 0,2909 134,101 1879,71 48 9,0×1016 2002
10 X Psamata S/2003 N 1 46.705.000 0,4617 137,39 9115,9 28 1,5×1016 2003
11 XI Sao S/2002 N 2 22.619.000 0,2827 48,511 2914,0 44 6,7×1017 2002
12 XII Laomedeja S/2002 N 3 23.613.000 0,4339 34,741 3167,85 42 5,8×1016 2002
13 XIII Neso S/2002 N 4 50.258.000 0,4243 132,585 9374 60 1,7×1017 2002
14 XIV Hipokamp S/2004 N 1 105.283 0,0005 0,064 0,950 34,8 ± 4,0 3×1016 2013