Despina (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Despina
Despina.jpg
Luna Despina kot jo je posnel Voyager 2 leta 1989. Oblika lune je raztegnjena horizontalno.
Odkritje
Odkritelj: Stephen P. Synnott[1] in Voyager Imaging Team
Datum odkritja: september, 1989
Druga imena: Neptun V,
S/1989 N 3
Značilnosti tira[2]
Epoha 18. avgust 1989
Periapsida: 52.515 km
Apoapsida: 52.537 km
Srednji polmer orbite: 52.526± 1 km
Izsrednost: 0,0002 ± 0,0002
Obhodna doba: 0,33465551 ± 0,00000001 dni
Naklon tira: 0,216 ± 0,014° (na Neptunov ekvator)
0,06° (na lokalno Laplaceovo ravnino)
Obkroža: Neptun
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 180×150×130 km[3]
Masa: ~2,1 · 1018 kg (izračunano iz ocenjene gostote)
Srednja gostota: 1,2 g/cm3 (ocena)
Vrtilna doba: sinhrono vrtenje (predvidevanje)
Albedo: 0,09 [3]
Temperatura: ~51 K (ocena)
Atmosfera
Površinski tlak: (ni atmosfere)

Despina (grško Δέσποινα: Despoina) je Neptunu tretji najbližji naravni satelit.

Odkritje in imenovanje[uredi | uredi kodo]

Luno Despino je odkril Stephen P. Synnott in skupina Voyager imaging Team julija leta 1989. Takrat je dobila začasno ime S/1989 N 3.[4] Odkritje je bilo objavljeno 29. septembra. Ime je dobila 16. septembra 1991 [5] po nimfi Despini iz grške mitologije [5].

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Luna Despina ima zelo nepravilno obliko. Verjetno se od njenega nastanka njena oblika ni spremenjala z notranjimi geološkimi procesi. Izgleda kot, da je nastala z združevanjem delcev nekega Neptunovega satelita, ki je razpadel zaradi motenj, ki jih je povzročala luna Titan kmalu potem, ko je bil ta zajet v tirnico z veliko izsrednostjo.[6]
Tirnica lune Despine leži zelo blizu, vendar zunaj tirnice lune Talase. Leži v Verrierjevem obroču. Ker je njena tirnica bliže kot bi bila sinhrona tirnica, se zaradi delovanja plimskih sil počasi približuje Neptunovi atmosferi, kjer bo razpadla. Možno je tudi, da bo razpadla v planetni obroč, če se bo spustila pod Rocheevo mejo.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Planet Neptune Data http://www.princeton.edu/~willman/planetary_systems/Sol/Neptune/
  2. ^ R.A. Jacobson and W.M. Owen Jr. (2004). "The orbits of the inner Neptunian satellites from Voyager, Earthbased, and Hubble Space Telescope observations". Astronomical Journal 128: 1412. 
  3. ^ 3,0 3,1 E. Karkoschka (2003). "Sizes, shapes, and albedos of the inner satellites of Neptune". Icarus 162: 400. 
  4. ^ IAUC 4824 discovery IAUC circular
  5. ^ 5,0 5,1 "IAU Circular No. 5347". 16. september 1991. Pridobljeno dne 10-04-2007. 
  6. ^ D. Banfield and N. Murray (1992). "A dynamical history of the inner neptunian satellites". Icarus 99: 390. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]