Asteroidna luna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
243 Ida in njena luna Daktil.

Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit. Veliko asteroidov ima lune, nekatere so lahko tudi precej velike. Odkrivanje asteroidnih lun je zelo pomenbno. Iz njihovih tirnic lahko določamo njihovo gostoto in maso.

Asteroide z luno imenujemo dvojne asteroide. Ta izraz uporabljamo ne glede na to kako veliki sta posamezni komponenti asteroidnega sistema. Kadar je eno telo precej večje od drugega, ga imenujemo glavno (primarno) telo, drugo (manjše) pa drugotno (sekundarno).

Izvor[uredi | uredi kodo]

Izvor asteroidnih lun ni znan, čeprav obstoja veliko število domnev, ki hočejo njihov nastanek pojasniti. Splošno je priznano, da so asteroidne lune nastale iz nastalih teles ob trku asteroida z drugim asteroidom. Nastanek takega sistema je omejeno z vrtilno količino teles, ki sistem sestavljajo. Ta model je dober za sistem PlutonHaron, manj dober pa je za sisteme, ki jih sestavljajo po velikosti primerljiva telesa. Razdalja med posameznimi članicami sistema asteroidnih lun je lahko od 1 km (pri 243 Ida, 3749 Balam) do preko 3000 km (pri 379 Huena). Pri čezneptunskih telesih je ta razdalja od 3000 do 50.000 km.

Odkrivanje[uredi | uredi kodo]

Prva asteroidna luna je bila Daktil, ki kroži okoli asteroida 243 Ida. Odkrila jo je sonda Galileo v letu 1993. Druga 45 Evgenija je bila odkrita leta 1998.

Do leta 2006 je bilo odkrito večje število asteroidnih lun.

Najdemo jih:

Prvo odkrito dvojno čezneptunsko telo je bilo 1998 WW31. Do februarja 2004 so odkrili še 37 asteroidnih lun z uporabo daljnogledov na Zemlji. Leta 2005 je bil odkrit prvi asteroid, ki je imal dve luni, to je bil asteroid 86 Silvija. Istega leta je bil odkrit tudi prvi asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki ima dve luni. Asteroid 90 Antiopa je sistem dveh skoraj enakih asteroidov.

Zanimivi asteroidi z lunami[uredi | uredi kodo]

Ime glavnega telesa Tip tirnice Premer
glav. telesa (km)
(mere)
Ime lune Premer
lune (km)
(mere)
Razdalja med
paroma (km)
22 Kaliopa Asteroidni pas (215×180×150) Linus 38 ± 6 1065 ± 8
45 Evgenija 214,6 ± 4,2
(305×220×145)
Mali princ 12,7 ± 0,8 1184 ± 12
87 Silvija (385×265×230) Rem (Silvija II) 7 ± 2 706 ± 5
Romul (Silvija I) 18 ± 4 1356 ± 5
90 Antiopa 110 ± 16 S/2000 (90) 1 110 ± 16 170 ± 1
121 Hermiona (254×125) S/2002 (121) 1 12 ± 4 768 ± 11
243 Ida (59,8×25,4×18,6) Daktil (1,6 × 1,4 × 1,2) 108
283 Ema 148,1 ± 4,6 S/2003 (283) 1 12 596 ± 3
617 Patroklej Jupitrov Trojanec 121,8 ± 3,2 Menoet 112,6 ± 3,2 685 ± 40
762 Pulkova Asteroidni pas 137,1 ± 3,2 S/2000 (762) 1 20 810
1313 Berna 11 S/2004 (1313) 1 11 35
Čezneptunska telesa
(47171) 1999 TC36 Plutino 590? S/2001 (47171) 1 250? 7640 ± 460
58534 Logos Kubevan 80 Zoe 66 8.010 ± 80
65489 Keto Razpršeni disk 193? Fork 146? 1.842 ± 46
(79360) 1997 CS29 Kubevan 305 S/2005 (79360) 1 292 2300
(82075) 2000 YW134 Razpršeni disk 431 S/2005 (82075) 1 237 1900
Pluton Plutino 2306 ± 20 Haron (Pluton I) 1207 ± 3 19.571 ± 4
Niks (Pluton II) 44-130 48.675 ± 120
Hidra (Pluton III) 44-130 64.780 ± 90
Haumea
(Santa)
Kubevan 1400 Hiʻiaka 310 49.500 ± 400
Namaka 170 39.300
Erida Razpršeni disk 2400 ± 100 Disnomija 300-400 30.000-36.000
1998 WW31 Kubevan 133 ± 15 S/2000 (1998 WW31) 1 110 ± 12 22.300 ± 800
2001 QG298 Plutino 260×205×185 S/2000(2001 QG298 1 265×160×150 400

Glej tudi[uredi | uredi kodo]