Najada (luna)
 Luna Najada kot jo je posnel Voyager 2 leta 1989. Vidi se samo nepravilna oblika brez podrobnosti na površini. |
|
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj: | Voyager Imaging Team |
| Datum odkritja: | september, 1989 |
| Druga imena: | Neptun III, S/1989 N 6 |
| Značilnosti tira[1] | |
| Epoha 18. avgust 1989 | |
| Periapsida: | 48.208 km |
| Apoapsida: | 48.246 km |
| Srednji polmer orbite: | 48.227 km |
| Izsrednost: | 0,0004 ± 0,0003 |
| Obhodna doba: | 0,2943958 ± 0,0000002 dni |
| Naklon tira: | 4,75 ± 0,03° (na Neptunov ekvator) 4,75° (na lokalno Laplaceovo ravnino) |
| Obkroža: | Neptun |
| Fizikalne značilnosti | |
| Razsežnosti: | 96×60×52 km[2] |
| Masa: | 1,9 · 1017 kg (izračunano iz ocenjene gostote) |
| Srednja gostota: | 1,2 g/cm3 (ocena) |
| Vrtilna doba: | sinhrono vrtenje (predvidevanje) |
| Albedo: | 0,07 [2] |
| Temperatura: | ~51 K (ocena) |
Najada (grško Ναϊάδ-ες: Naiades) je Neptunu najbližji naravni satelit.
Vsebina |
Odkritje in imenovanje [uredi]
Luno Najado je odkrila skupina Voyager imaging Team septembra leta 1989. Takrat je dobila začasno ime S/1989 N 6.[3] Odkritje je bilo objavljeno 29. septembra. Ime je dobila 16. septembra 1991 [4] po Najadi iz grške mitologije [4].
Lastnosti [uredi]
Luna Najada ima zelo nepravilno obliko. Verjetno se od njenega nastanka njena oblika ni spremenjala z notranjimi geološkimi procesi. Izgleda kot, da je nastala z združevanjem delcev nekega Neptunovega satelita, ki je razpadel zaradi motenj, ki jih je povzročala luna Titan kmalu potem, ko je bil ta zajet v tirnico z veliko izsrednostjo.
Luna Najada kroži samo 23.500 km nad zgornjimi Neptunovimi oblaki. Njena tirnica je malo pod sinhrono tirnico, zaradi tega se zaradi plimskih sil upočasnjuje in bo prišla v neptunovo atmosfero.Možno je tudi, da bo razpadla v obroč, ko bo prešla Rocheevo mejo. Njena gostota je verjetno dovolj nizka, da je že sedaj blizu Rochejeve meje.
Raziskovanja [uredi]
Med poletom sonde Voyager 2 mimo Neptuna so naredili nekaj posnetkov luna Najade. Pozneje so raziskovali Najado s pomočjo teleskopov na površini Zemlje in s pomočjo Vesoljskega teleskopa Hubble. Sistem Neptuna so opazovali tudi s pomočjo adaptivne optike na Observatoriju Keck. Pri tem so opazili štiri največje notranje lune. Odkrili so luno Talasa, vendar Najade niso opazili [5] (Hubblov teleskop lahko zazna tudi nebesna telesa, ki so težje opazna kot Voyager 2). Predvidevajo, da je to zaradi napak v efemeridah Najade.[6]
Opombe in reference [uredi]
- ^ R.A. Jacobson and W.M. Owen Jr. (2004). "The orbits of the inner Neptunian satellites from Voyager, Earthbased, and Hubble Space Telescope observations". Astronomical Journal 128: 1412. http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-bib_query?bibcode=2004AJ....128.1412J&db_key=AST&data_type=HTML&format=&high=444b66a47d15839.
- ^ 2,0 2,1 E. Karkoschka (2003). "Sizes, shapes, and albedos of the inner satellites of Neptune". Icarus 162: 400. http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-bib_query?bibcode=2003Icar..162..400K&db_key=AST&data_type=HTML&format=&high=444b66a47d11635.
- ^ IAU Circular No. 4867 (29. september 1989). Pridobljeno dne 05-08-2006.
- ^ 4,0 4,1 IAU Circular No. 5347 (16. september 1991). Pridobljeno dne 10-04-2007.
- ^ Marchis, F.; Urata, R.; de Pater, I.; Gibbard, S.; Hammel, H. B.; Berthier, J. (May, 2004). "Neptunian Satellites observed with Keck AO system". erican Astronomical Society, DDA meeting #35, #07.08; Bulletin of the American Astronomical Society, Vol. 36: 860. Pridobljeno dne 2006-08-05.
- ^ Showalter, M. R.; Lissauer, J. J.; de Pater, I. (Avgust, 2005). "The Rings of Neptune and Uranus in the Hubble Space Telescope". American Astronomical Society, DPS meeting #37, #66.09; Bulletin of the American Astronomical Society, Vol. 37: 772. Pridobljeno dne 05-08-2006.
Glej tudi [uredi]
|
||||||||
|
|||||||||||||||||
