Galateja (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Galateja
Galatea moon.jpg
Luna Galateja kot jo je posnel Voyager 2 leta 1989. Posnetek lune kaže njeno izredno podolgovato obliko .
Odkritje
Odkritelj: Stephen P. Synnott[1] in Voyager Imaging Team
Datum odkritja: julij, 1989
Druga imena: Neptun VI,
S/1989 N 4
Značilnosti tira[2]
Epoha 18. avgust 1989
Periapsida: 61.953 km
Apoapsida: 61.953 km
Srednji polmer orbite: 61.953 ± 1 km
Izsrednost: 0,00004 ± 0,00009
Obhodna doba: 0,42874431 ± 0,00000001 dni
Naklon tira: 0,052 ± 0,011° (na Neptunov ekvator)
0,06° (na lokalno Laplaceovo ravnino)
Obkroža: Neptun
Fizikalne značilnosti
Razsežnosti: 204×184×144 km[3]
Masa: 2,12 ± 0,08  · 1018 kg (izračunano iz ocenjene gostote) [4]
Srednja gostota: 0,75 ± 0,1g/cm3 (ocena)
Vrtilna doba: sinhrono vrtenje (predvidevanje)
Albedo: 0,08 [3]
Temperatura: ~51 K (ocena)
Atmosfera
Površinski tlak: (ni atmosfere)

Galateja (starogrško Γαλάτεια:: Galáteja) je Neptunov četrti notranji naravni satelit.

Odkritje in imenovanje[uredi | uredi kodo]

Luno Galatejo je odkril Stephen P. Synnott in skupina Voyager imaging Team julija leta 1989. Takrat je dobila začasno ime S/1989 N 4.[5] Odkritje je bilo objavljeno 2. avgusta. Ime je dobila 16. septembra 1991 [6] po nereidi Galateji iz grške mitologije [6].

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Luna Galateja ima zelo nepravilno obliko. Verjetno se od njenega nastanka njena oblika ni spreminjala z notranjimi geološkimi procesi. Izgleda kot, da je nastala z združevanjem delcev nekega Neptunovega satelita, ki je razpadel zaradi motenj, ki jih je povzročala luna Titan kmalu potem, ko je bil ta zajet v tirnico z veliko izsrednostjo.[7]
Ker je njena tirnica bliže Neptunu kot bi bila sinhrona tirnica, se zaradi delovanja plimskih sil počasi približuje Neptunovi atmosferi, kjer bo razpadla. Možno je tudi, da bo razpadla v planetni obroč, ko se bo spustila pod Rocheevo mejo.
Galateja je pastirski satelit za Adamsov obroč, ki je okoli 1000 km zunaj njene tirnice. Orbitalna resonanca obroča z luno Galatejo v razmerju 42 : 43 je verjetno vzrok za nastanek loka v obroču.[8] Masa lune Galateje je bila ocenjena na osnovi motenj, ki jih povzroča v obroču[4].

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Planet Neptune Data http://www.princeton.edu/~willman/planetary_systems/Sol/Neptune/
  2. ^ R.A. Jacobson and W.M. Owen Jr. (2004). "The orbits of the inner Neptunian satellites from Voyager, Earthbased, and Hubble Space Telescope observations". Astronomical Journal 128: 1412. 
  3. ^ 3,0 3,1 E. Karkoschka (2003). "Sizes, shapes, and albedos of the inner satellites of Neptune". Icarus 162: 400. 
  4. ^ 4,0 4,1 C.C. Porco (1991). "An Explanation for Neptune's Ring Arcs". Science 253: 995. 
  5. ^ discovery IAUC circular
  6. ^ 6,0 6,1 "IAU Circular No. 5347". 16. september 1991. Pridobljeno dne 10-04-2007. 
  7. ^ D. Banfield and N. Murray (1992). "A dynamical history of the inner neptunian satellites". Icarus 99: 390. 
  8. ^ F. Namouni and C. Porco (2002). "The confinement of Neptune's ring arcs by the moon Galatea". nature 417: 45. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]