Galateja (luna)
 Luna Galateja kot jo je posnel Voyager 2 leta 1989. Posnetek lune kaže njeno izredno podolgovato obliko . |
|
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj: | Stephen P. Synnott[1] in Voyager Imaging Team |
| Datum odkritja: | julij, 1989 |
| Druga imena: | Neptun VI, S/1989 N 4 |
| Značilnosti tira[2] | |
| Epoha 18. avgust 1989 | |
| Periapsida: | 61.953 km |
| Apoapsida: | 61.953 km |
| Srednji polmer orbite: | 61.953 ± 1 km |
| Izsrednost: | 0,00004 ± 0,00009 |
| Obhodna doba: | 0,42874431 ± 0,00000001 dni |
| Naklon tira: | 0,052 ± 0,011° (na Neptunov ekvator) 0,06° (na lokalno Laplaceovo ravnino) |
| Obkroža: | Neptun |
| Fizikalne značilnosti | |
| Razsežnosti: | 204×184×144 km[3] |
| Masa: | 2,12 ± 0,08 · 1018 kg (izračunano iz ocenjene gostote) [4] |
| Srednja gostota: | 0,75 ± 0,1g/cm3 (ocena) |
| Vrtilna doba: | sinhrono vrtenje (predvidevanje) |
| Albedo: | 0,08 [3] |
| Temperatura: | ~51 K (ocena) |
| Atmosfera | |
| Površinski tlak: | (ni atmosfere) |
Galateja (starogrško Γαλάτεια:: Galáteja) je Neptunov četrti notranji naravni satelit.
Vsebina |
Odkritje in imenovanje [uredi]
Luno Galatejo je odkril Stephen P. Synnott in skupina Voyager imaging Team julija leta 1989. Takrat je dobila začasno ime S/1989 N 4.[5] Odkritje je bilo objavljeno 2. avgusta. Ime je dobila 16. septembra 1991 [6] po nereidi Galateji iz grške mitologije [6].
Lastnosti [uredi]
Luna Galateja ima zelo nepravilno obliko. Verjetno se od njenega nastanka njena oblika ni spreminjala z notranjimi geološkimi procesi. Izgleda kot, da je nastala z združevanjem delcev nekega Neptunovega satelita, ki je razpadel zaradi motenj, ki jih je povzročala luna Titan kmalu potem, ko je bil ta zajet v tirnico z veliko izsrednostjo.[7]
Ker je njena tirnica bliže Neptunu kot bi bila sinhrona tirnica, se zaradi delovanja plimskih sil počasi približuje Neptunovi atmosferi, kjer bo razpadla. Možno je tudi, da bo razpadla v planetni obroč, ko se bo spustila pod Rocheevo mejo.
Galateja je pastirski satelit za Adamsov obroč, ki je okoli 1000 km zunaj njene tirnice. Orbitalna resonanca obroča z luno Galatejo v razmerju 42 : 43 je verjetno vzrok za nastanek loka v obroču.[8] Masa lune Galateje je bila ocenjena na osnovi motenj, ki jih povzroča v obroču[4].
Opombe in reference [uredi]
- ^ Planet Neptune Data http://www.princeton.edu/~willman/planetary_systems/Sol/Neptune/
- ^ R.A. Jacobson and W.M. Owen Jr. (2004). "The orbits of the inner Neptunian satellites from Voyager, Earthbased, and Hubble Space Telescope observations". Astronomical Journal 128: 1412. http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-bib_query?bibcode=2004AJ....128.1412J&db_key=AST&data_type=HTML&format=&high=444b66a47d15839.
- ^ 3,0 3,1 E. Karkoschka (2003). "Sizes, shapes, and albedos of the inner satellites of Neptune". Icarus 162: 400. http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-bib_query?bibcode=2003Icar..162..400K&db_key=AST&data_type=HTML&format=&high=444b66a47d11635.
- ^ 4,0 4,1 C.C. Porco (1991). "An Explanation for Neptune's Ring Arcs". Science 253: 995. http://www.jstor.org/cgi-bin/jstor/printpage/00368075/di002156/00p0314k/0.pdf?backcontext=page&dowhat=Acrobat&config=jstor&userID=92321146@uva.nl/01cc99333c00501e2012e&0.pdf.
- ^ discovery IAUC circular
- ^ 6,0 6,1 IAU Circular No. 5347 (16. september 1991). Pridobljeno dne 10-04-2007.
- ^ D. Banfield and N. Murray (1992). "A dynamical history of the inner neptunian satellites". Icarus 99: 390. http://adsabs.harvard.edu/cgi-bin/nph-bib_query?bibcode=1992Icar...99..390B&db_key=AST&data_type=HTML&format=&high=444b66a47d03051.
- ^ F. Namouni and C. Porco (2002). "The confinement of Neptune's ring arcs by the moon Galatea". nature 417: 45. http://www.nature.com/cgi-taf/DynaPage.taf?file=/nature/journal/v417/n6884/abs/417045a_fs.html.
Glej tudi [uredi]
|
||||||||
|
|||||||||||||||||
