Talasa (luna)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 Luna Talasa kot jo je posnel Voyager 2 leta 1989. Vidi se samo nepravilna oblika brez podrobnosti na površini. |
|
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj: | Richard J. Terrile[1] in Voyager Imaging Team |
| Datum odkritja: | september, 1989 |
| Druga imena: | Neptun IV, S/1989 N 5 |
| Značilnosti tira[2] | |
| Epoha 18. avgust 1989 | |
| Periapsida: | 50.065 km |
| Apoapsida: | 50.085 km |
| Srednji polmer orbite: | 50.075 km |
| Izsrednost: | 0,0002 ± 0,0002 |
| Obhodna doba: | 0,31148444 ± 0,00000006 dni |
| Naklon tira: | 0,21 ± 0,02° (na Neptunov ekvator) 0,21° (na lokalno Laplaceovo ravnino) |
| Obkroža: | Neptun |
| Fizikalne lastnosti | |
| Razsežnosti: | 108×100×52 km[3] |
| Masa: | ~3,5 · 1017 kg (izračunano iz ocenjene gostote) |
| Srednja gostota: | ~1,2 g/cm3 (ocena) |
| Vrtilna doba: | sinhrono vrtenje (predvidevanje) |
| Albedo: | 0,09 [3] |
| Temperatura: | ~51 K (ocena) |
Tálasa (grško Θάλασσα: Talasa) je Neptunu drugi najbližji naravni satelit.
Vsebina |
[uredi] Odkritje in imenovanje
Luno Talaso je odkrila skupina Voyager imaging Team septembra leta 1989. Takrat je dobila začasno ime S/1989 N 5. [4] Odkritje je bilo objavljeno 29. septembra. Ime je dobila 16. septembra 1991 [5] po Talasi (hčerka Etra in Hemere) iz grške mitologije [6].
[uredi] Lastnosti
Luna Talasa ima zelo nepravilno obliko. Verjetno se od njenega nastanka njena oblika ni spremenjala z notranjimi geološkimi procesi. Izgleda kot, da je nastala z združevanjem delcev nekega Neptunovega satelita, ki je razpadel zaradi motenj, ki jih je povzročala luna Titan kmalu potem, ko je bil ta zajet v tirnico z veliko izsrednostjo. [7]
Njena tirnica je malo pod sinhrono tirnico, zaradi tega se zaradi plimskih sil upočasnjuje in bo prišla v Neptunovo atmosfero.Možno je tudi, da bo razpadla v obroč, ko bo prešla Rocheevo mejo. Kmalu potem bodo njeni ostanki prišli na območje lune Despine.
[uredi] Opombe in reference
- ^ Planet Neptune Data http://www.princeton.edu/~willman/planetary_systems/Sol/Neptune/
- ^ R.A. Jacobson and W.M. Owen Jr. (2004). »The orbits of the inner Neptunian satellites from Voyager, Earthbased, and Hubble Space Telescope observations«. Astronomical Journal 128: 1412.
- ^ a b E. Karkoschka (2003). »Sizes, shapes, and albedos of the inner satellites of Neptune«. Icarus 162: 400.
- ^ IAU Circular No. 4867 (29. september 1989). Pridobljeno dne 05-08-2006.
- ^ IAU Circular No. 5347 (16. september 1991). Pridobljeno dne 10-04-2007.
- ^ IAU Circular No. 5347 (16. september 1991). Pridobljeno dne 10-04-2007.
- ^ D. Banfield and N. Murray (1992). »A dynamical history of the inner neptunian satellites«. Icarus 99: 390.
[uredi] Glej tudi
|
||||||||
|
|||||||||||||||||
