Luna
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 Luna, kot jo vidi opazovalec na Zemlji |
||||||||||
| Značilnosti tira | ||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Periapsida: | 363.104 km 0,0024 a. e. |
|||||||||
| Apoapsida: | 405.696 km 0,0027 a. e. |
|||||||||
| Velika polos: | 384.399 km 0,00257 a. e.[1] |
|||||||||
| Izsrednost: | 0,0549 [1] | |||||||||
| Obhodna doba: | 27,321582 d 27 d 7 h 43,1 min [1] |
|||||||||
| Sinodska perioda: | 29,530588 d 29 d 12 h 44,0 min |
|||||||||
| Povp. tirna hitrost: | 1022 km/s | |||||||||
| Naklon tira: | 5,145° na ekliptiko [1] (med 18,29° in 28,58° na ravnik Zemlje) |
|||||||||
| Dolžina dvižnega vozla: | regresivno, 1 obrat v 18,6 letih |
|||||||||
| Argument prisončja: | progresivno, 1 obrat v 8,85 letih |
|||||||||
| Obkroža: | Zemlja | |||||||||
| Fizikalne lastnosti | ||||||||||
| Srednji polmer: | 1.737,10 km 0,273 Zemljinega [1] |
|||||||||
| Ekvatorialni polmer: | 1.738,14 km 0,273 Zemljinega |
|||||||||
| Polarni polmer: | 1.735,97 km 0,273 Zemljinega |
|||||||||
| Površina: | 3,793 · 107 km² 0,074 Zemljine |
|||||||||
| Prostornina: | 2,1958 · 1010 km³ 0,020 Zemljine |
|||||||||
| Masa: | 7,3477 · 1022 kg 0,0123 Zemljine [1] |
|||||||||
| Srednja gostota: | 3346,4 kg/m³ [1] | |||||||||
| Ekvatorialna površinska težnost: | 1,622 m/s² 0,1654 g |
|||||||||
| ubežna hitrost: | 2,38 km/s | |||||||||
| Siderska vrtilna doba: | 27,321582 d (sinhrono) | |||||||||
| Hitrost vrtenja na ekvatorju: | 4,627 m/s | |||||||||
| Nagib vrtilne osi: | 1,5424° (na ekliptiko) 6,687° (na ravnino tirnice) |
|||||||||
| Albedo: | 0,12 | |||||||||
| Površinska temp.: ekvator 85°N [2] |
|
|||||||||
| Navidezni sij: | –2,5 do –12,9 [3] –12,74 (srednja polna luna)[4] |
|||||||||
| Kotna velikost: | 29,3′ — 34,1' [4][5] | |||||||||
| Pridevniki: | lunin, lunaren | |||||||||
| Atmosfera | ||||||||||
| Površinski tlak: | 10-7 Pa (podnevi) 10-10 Pa (ponoči) |
|||||||||
Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit. Izraz Luna prihaja iz latinščine, grški izraz pa je Selene. Slovenski izraz Mesec je povezan z koledarskim mesecem, saj Luna zamenja vse svoje mene v slabem mesecu dni, včasih pa je bil koledarski mesec vezan prav na gibanje Lune. Simbol lune je srp.
Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 384.401 km, zato odbita svetloba z njenega površja doseže Zemljo v okoli 1,3 sekunde. Premer Lune znaša 3476 km, s čimer je Zemljina Luna peta največja luna v Osončju, tako po premeru kot po masi. Pred njo so Ganimed, Titan, Kalisto in Io.
Prvi človeški predmet, ki je padel na Lunino površje, je bila sonda Luna 2 v letu 1959. Prve fotografije nam nevidne druge strani lune je istega leta naredila Luna 3. Prvo vesoljsko plovilo, ki je opravilo mehak pristanek, je bilo Luna 9 leta 1966. Prva človeška odprava v tirnico okoli Lune je bila odprava Apollo 8, prvič pa je nanjo stopil človek leta 1969 s krova odprave Apollo 11. Je edino nebesno telo poleg Zemlje, na katerega je stopil človek.
Vsebina |
[uredi] Dve strani Lune
Luna se sočasno vrti, kar pomeni, da Zemlji vedno kaže skoraj enak obraz (čeprav prihaja do majhnega odmika, do pojavov več vrst libracij, tako da Luna kaže Zemlji malo več kot polovico strani). Stran Lune, ki kaže obraz Zemlji, se imenuje bližnja stran, nasprotna stran pa oddaljena ali kar druga. Oddaljena stran Lune se včasih imenuje tudi temna stran, kar pomeni, da je skrita in zato neznana, ne pa zato, ker ne bi bila osvetljena, saj v povprečju dobi enako količino svetlobe kot bližnja stran. Vesoljska plovila na drugi strani Lune se ne morejo neposredno sporazumevati z Zemljo.
Oddaljeno stran Lune je leta 1959 prva fotografirala sovjetska sonda Luna 3. Ena od pomembnih značilnosti oddaljene strani je skoraj popolna odsotnost morij, ki jih lahko vidimo na bližnji strani. Samo 2 % površja oddaljene strani prekrivajo morja, kar je malo v primerjavi z 31 % na bližnji strani. Najbolj verjetna razlaga za to raznolikost je povezana z višjo koncentracijo elementov, ki proizvajajo toploto, na bližnji strani. To je bilo ugotovljeno s geokemijskimi zemljevidi od spektrometra gama žarkov na Lunar Prospectorju.[6][7][8][9]
| 90° zahodno | bližnja stran | |
|---|---|---|
 |
 |
|
 |
 |
|
| 90° vzhodno | oddaljena stran |
[uredi] Tirnica in razmerje z Zemljo
Luna obkroži Zemljo vsakih 27,3 dni. V nasprotju z ostalimi naravnimi sateliti drugih planetov Luna obkroža Zemljo blizu ravnine ekliptike in ne ravine ekvatorja.
Zemlja in Luna imata veliko fizičnih vplivov ena na drugo, vključno z bibavico. Večina bibavičnih učinkov, ki jih lahko opazimo na Zemlji, so zaradi Luninega težnostnega privlaka, Sonce pa ima manjši vpliv. Bibavični učinki vplivajo na povečevanje oddaljenosti Lune od Zemlje in sicer okoli 4 metre na stoletje.
Sistem Zemlja-Luna ne smatramo kot sistem planet-luna, ampak bolj za dvojni planet.[10] Luna je namreč zelo velika glede na gostiteljski planet, saj ima četrtino Zemljinega premera in 1/81 mase. Ker pa se masno središče nahaja znotraj Zemlje, sistem Zemlja-Luna ne dosega uradne definicije dvojnega planeta od IAU.[11]
Leta 1997 je bilo odkrito, da ima asteroid 3753 Kruitne (3753 Cruithne) nenavadno podkvasto tirnico, povezano z Zemljo in zato nekateri ta asteroid imenujejo kot drugo Zemljino luno. Vendar pa to za astronome ni, saj ima dolgoročno nestabilno tirnico. [12] V tem času so bili odkriti še trije drugi asteroidi, ki imajo podobno tirnico kot Cruithn, in sicer (54509) 2000 PH5, (85770) 1998 UP1 in 2002 AA29.
[uredi] Videz Lune
Enolično, s prahom pokrito kamnito površje ima nešteto kraterjev s premerom do 200 in višino do 8 kilometrov. Luna prejema svetlobo od Sonca, zaradi tega jo vidimo v različnih menah (mlaj - Luna leži med Zemljo in Soncem; ščip - Zemlja je med Luno in Soncem). Kadar gre ščip v Zemljino senco, nastane delni ali popolni Lunin mrk.
[uredi] Raziskovanje Lune
Prvo vesoljsko plovilo je poletelo proti Luni leta 1959, istega leta smo dobili prve posnetke njene nevidne strani (Luna namreč kaže Zemlji vedno isto stran). Leta 1966 je prišlo do prvega pristanka na Luni; leta 1968 pa je poletela prva vesoljska ladja s posadko in na lastne oči videla zadnjo stran Luno. Nato pa je 26. julija 1969 na Lunina tla stopil prvi človek Neil Armstrong (ZDA). Na Luni je bilo skupaj šest pristankov, zadnji med njimi od Apolla 17 19. decembra 1972.
[uredi] Prihodnost
Eden od članov posadke, ki je nazadnje pristala na Luni, pa se ni gibal z teniko zajčjih skokov ampak je izkoristil svoje smučarsko znanje in tako je bil veliko hitrejši od ostalih. To mu je dalo idejo, da bi na Luni morda lahko naredili smučišče. Ta predlog je tudi uradno objavil in sedaj vlada ZDA obljublja smučišče na Luni okoli leta 2020.
[uredi] Viri in opombe
- ^ a b c č d e f Wieczorek, M.; et al. (2006). »The constitution and structure of the lunar interior« (v angleščini). Reviews in Mineralogy and Geochemistry 60: 221–364.
- ^ A.R. Vasavada, D.A. Paige, and S.E. Wood. »Near-Surface Temperatures on Mercury and the Moon and the Stability of Polar Ice Deposits« (v angleščini). Icarus 141: 179.
- ^ The maximum value is given based on scaling of the brightness from the value of -12.74 given for an equator to Moon centre distance of 378 000 km in the NASA factsheet reference to the minimum Earth-Moon distance given there, after the latter is corrected for the Earth's equatorial radius of 6378 km, giving 350 600 km. The minimum value (for a distant new moon) is based on a similar scaling using the maximum Earth-Moon distance of 407 000 km, given in the fact sheet, and by calculating the brightness of the earthshine onto such a new moon. The brightness of the earthshine is Earth albedo × (Earth radius / Moon orbit radius) ² relative to the direct solar illumination that occurs for a full moon. Earth albedo = 0.367, Earth radius = (polar radius × equatorial radius)1/2=6367 km.
- ^ a b Williams, D.R. (February 10, 2006). Moon Fact Sheet (v angleščini). NASA. Pridobljeno dne 2007-10-12.
- ^ The range of angular size values given are based on simple scaling of the following values given in the fact sheet reference: at an Earth equator to Moon centre distance of 378 000 km, the angular size is 1896". The same fact sheet gives extreme Earth-Moon distances of 407 000 km and 357 000 km. For the maximum angular size, the minimum distance has to be corrected for the Earth's equatorial radius of 6378 km, giving 350 600 km.
- ^ Charles Shearer in 15 soavtorjev (2006). »Thermal and magmatic evolution of the Moon (Termalna in magmatska evolucija Lune)«. Reviews in Mineralogy and Geochemistry 60: 365-518.
- ^ Mark Wieczorek in Roger Phillips (2000). »The Procellarum KREEP Terrane: Implications for mare volcanism and lunar evolution (Procellarum KREEP Terrane: Implikacije za vulkanizem morij in lunarne evolucije)«. J. Geophys. Res. 105: 20,417-420,430.
- ^ Bradley. Jolliff, Jeffrey Gillis, Larry Haskin, Randy Korotev in Mark Wieczorek (2000). »Major lunar crustal terranes (Večji lunarni skorjasti tereni)«. J. Geophys. Res.: 4197-4216.
- ^ G. Jeffrey Taylor (31. avgust, 2000). A New Moon for the Twenty-First Century (Nova Luna za enaindvajseto stoletje).
- ^ Welcome to the double planet (Dobrodošli na dvojni planet). European Space Agency (ESA) (2003-10-05). Pridobljeno dne 17. oktober 2006.
- ^ IAU Q & A. International Astronomical Union (IAU). Pridobljeno dne 14. oktober 2006.
- ^ No, it's not our "second" moon!!! (Ne, ni naša »druga« luna!) (English). Pridobljeno dne 10. oktober 2006.
[uredi] Glej tudi
| Osončje |
|---|
 |
| Sonce · Merkur · Venera · Zemlja · Mars · Cerera · Jupiter · Saturn · Uran · Neptun · Pluton · Erida |
| Planeti · Pritlikavi planeti · Lune: Zemljina · Marsove · Jupitrove · Saturnove · Uranove · Neptunove · Plutonove · Eridina |
| Mala telesa: Meteoroidi · Asteroidi/Asteroidne lune (Asteroidni pas) · Kentavri · ČNT (Kuiperjev pas/Razpršeni disk) · Kometi (Oortov oblak) |
| Glej tudi astronomska telesa, seznam teles v Osončju po tirnici, po polmeru in po masi. |
