Sončev mrk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Sónčev mŕk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici, in je Luna v sredini. Gledano iz Zemlje je Luna pred Soncem in tako je zakrita celotna svetloba iz Sonca, ali le del nje.

Sončevi mrki so zelo redek nebesni pojav, a vendar eden najbolj spektakularnih. Sonce mrkne, kadar Luna njegovi svetlobi delno ali povsem zapre pot do Zemlje. Okoli 25-30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj trenutkov popolnoma zastre Sonce. Ob tem območju je širše območje, na katerem opazovalci vidijo le delno zakrito Sončevo oblo. Okoli 35 odstotkov mrkov je samo delnih. Preostali mrki pa so obročasti, ker je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe. Vsako leto so 2-3 Sončevi mrki, popolni mrki pa povprečno vsakih 18 mesecev. Med kratkimi trenutki popolnega mrka lahko opazujemo Sončevo korono: njegovo redko, zelo segreto zunanjo atmosfero.

Sončev mrk leta 1999 v Franciji

Vsebina

[uredi] Mrki v letu 2006

popolni Sončev mrk je bil viden v ozkem pasu, ki teče od ekvatorialnega dela Atlantika in zahodne obale Afrike prek osrednje Afrike, Libije, Egipta in Turčije in se konča v osrednji Sibiriji. Kot delni mrk je bil viden iz Evrope, Afrike in zahodnega dela Azije. V Ljubljani se je mrk začel ob 11.38, središče mrka je bil ob 12.44, Luna pa je zapustila Sonce ob 13.50. Ob največji fazi mrka je bilo zakrite 46 odstotkov Sončeve površine
kolobarjasti Sončev mrk bo viden le sredi južnega dela Atlantika. Kot delni mrk je viden v Severni Ameriki, zahodni Afriki in na Antarktiki.

[uredi] Opozorilo

Za opazovanje Sonca in mrka veljajo posebni zaščitni ukrepi za oči, saj že kratkotrajni pogled v Sonce povzroči nepopravljivo poškodbo vida. Za opazovanje Sonca uporabljamo posebna očala iz folije mylar ali temna varilska stekla z gostoto 12 ali več. V nobenem primeru pa ne smemo uporabiti improviziranih filtrov, saj ti ne nudijo primerne zaščite. V Sonce ne smemo gledati skozi optične naprave (fotoaparat, daljnogled, ...), saj nam svetloba v hipu uniči očesno mrežnico.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Commons-logo.svg
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: