Sončev mrk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico,

Solar eclipse 1999 4.jpg

Luna pa je med Zemljo in Soncem. Gledano z Zemlje je Luna pred Soncem in tako zastira svetlobo s Sonca. Pojavi se lahko le ob mlaju ali prazni luni.

Sončevi mrki so eni izmed najbolj spektakularnih nebesnih pojavov. Vsako leto je z Zemlje vidnih od dva do celo pet sončevih mrkov, ki so v večini vidni iz neposeljenih območij. Vsak mrk je povezan tudi z Luninim mrkom, ki se zgodi nekaj mesecev (tudi tednov) prej ali pa kasneje.

Del Zemljine površine zaide v senco, kadar Luna Sončevi svetlobi zapre pot do Zemlje. Okoli 25-30 odstotkov mrkov je popolnih; takrat Luna za opazovalce na ožjem območju, imenovanem območje popolnega mrka, za nekaj minut popolnoma zastre Sonce. Nastane tema, pojavijo se zvezde in nebo izgleda kot ponoči. Med kratkimi trenutki popolnega mrka lahko opazujemo Sončevo korono: njegovo redko, zelo segreto zunanjo atmosfero.

Poleg tega območja je širše območje, na katerem opazovalci vidijo le delno zakrit Sončev obris. Okoli 35 odstotkov mrkov je samo delnih.

Solar eclipse animate (2016-Mar-09).GIF

Mrki pa so lahko tudi kolobarjasti oz. obročasti, pojavijo se takrat, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina obla obdana z ozkim obročem svetlobe.

Izjema pa je hibridni Sončev mrk, tu gre za popolni in kolobarjasti Sončev mrk hkrati. Z dela Zemlje namreč lahko opazujemo popolni, z drugega dela pa kolobarjasti Sončev mrk.

Popolni mrki se pojavijo povprečno na vsakih 18 mesecev. Leta 2011 smo videli 4 delne Sončeve mrke.

Sončev mrk leta 1999 v Franciji

Mrki v letu 2006[uredi | uredi kodo]

popolni Sončev mrk je bil viden v ozkem pasu, ki teče od ekvatorialnega dela Atlantskega oceana in zahodne obale Afrike prek Osrednje Afrike, Libije, Egipta in Turčije in se konča v osrednji Sibiriji. Kot delni mrk je bil viden iz Evrope, Afrike in zahodnega dela Azije. V Ljubljani se je mrk začel ob 11.38, središče mrka je bil ob 12.44, Luna pa je zapustila Sonce ob 13.50. Ob največji fazi mrka je bilo zakrite 46 odstotkov Sončeve površine.
kolobarjasti Sončev mrk bo viden le sredi južnega dela Atlantskega oceana. Kot delni mrk je viden v Severni Ameriki, Zahodni Afriki in na Antarktiki.
Slika mrka
Sončev mrk v zgodnji fazi, ko Luna še ni popolnoma prekrila Sonca

Mrki v letu 2011[uredi | uredi kodo]

Delni Sončev mrk je bil viden nad pretežnim delom Evrope, Severne Afrike in Srednje Azije. V Sloveniji je bil videti kot delni Sončev mrk. Trajal je od 8:00, vrhunec je dosegel ob 9:21. Takrat je Luna površino Sonca zakrila 68,5 %. Končal pa se je ob 10:50 uri.

Mrki v letu 2012[uredi | uredi kodo]

V letu 2012 20. maja na južnem delu Kitajske preko Tihega oceana do zahoda ZDA v pasu viden kolobarjasti Sončev mrk, 13. novembra pa so opazovalci na severu Avstralije ter na pasu nad Pacifikom bili priča popolnemu Sončevemu mrku.

Opozorilo[uredi | uredi kodo]

Za opazovanje Sonca in mrka veljajo posebni zaščitni ukrepi za oči, saj že kratkotrajni pogled v Sonce povzroči nepopravljivo poškodbo vida. Za opazovanje Sonca uporabljamo posebna očala iz folije mylar ali temna varilska stekla z gostoto 12 ali več. V nobenem primeru pa ne smemo uporabiti improviziranih filtrov, saj ti ne nudijo primerne zaščite pred infrardečo svetlobo. V Sonce ne smemo gledati skozi optične naprave (fotoaparat, daljnogled, ...), saj nam svetloba v hipu uniči očesno mrežnico.

Če nimamo očal, je za opazovanje Sončevega mrka primeren tudi kos papirja skozi katerega naredimo majhno odprtino in, ko površino papirja izpostavimo sončnim žarkom, lahko na senci, ki jo ustvari papir, brez škode za naše oči opazujemo svetlo piko, ki je ravno takšne oblike kot je trenutno Sonce preko katerega potuje Luna.

Nejasnosti in zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Zakaj se Sončev mrk ne pojavi vsakič ko je mlaj? -Ker je tir Lune nagnjen glede na Zemljino orbito, tako se položaj Lune večinoma ne ujame v točno premico.

Zmotno je imenovanje Sončni mrk, pravilno je Sončev mrk, kot pravimo Lunin mrk in ne lunski mrk. Pridevnik je namreč svojilni in ne vrstni.

Prvi zapis o Sončevem mrku sega v leto 2137 pr. n. št., v čas stare Kitajske kulture. Kmalu so tamkajšnji astronomi že pravilno napovedovali Sončeve mrke.

V času starih južnoameriških kultur je bil Sončev mrk posebno pomemben, saj si ljudstva kot so Maji in Azteki pojava niso znali razlagati. Predstavljal je smrt boga sonca.

Naslednji popolni Sončev mrk bo na ozemlju Slovenije viden 3. septembra 2081, ko bo v temi tudi srednja Evropa ter del Bližnjega vzhoda.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]