Sončev čas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Na Zemlji (progradno gibanje) je siderski dan krajši kot Sončev dan. V točki 1 sta Sonce in zelo oddaljena zvezda v zenitu. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan).

Sončev čas je čas s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Sončev čas je v resnici časovni kot, ki ga izražamo v časovnih merskih enotah. Pri merjenju se upošteva navidezno središče Sončeve ploskve.
Naprave za merjenje so sončne ure.

Krajevni Sončev čas je Sončev čas v kraju, kjer se nahaja opazovalec. Sončev čas je odvisen od zemljepisne dolžine nahajališča merilne naprave.

Pravi Sončev čas[uredi | uredi kodo]

Pravi Sončev čas je časovni kot Sonca. Sončev dan se prične opoldan. Tako Sončev čas 00:00 pomeni poldne, čas 12:00 pa je polnoč. Dolžina Sončevega dne se spreminja preko leta, ker tirnica Zemlje okoli Sonca ni krožnica, ampak je elipsa. Hitrost gibanja Zemlje je večja v periheliju. Zaradi tega je navidezni Sončev dan krajši v marcu in septembru, daljši pa je v juniju in decembru. V praksi se zaradi različnih dolžin Sončevega dneva uporablja srednji Sončev čas, ki vsebuje enako dolge Sončeve dneve.

Srednji Sončev čas[uredi | uredi kodo]

Pravi Sončev čas je zelo neprimeren za splošno uporabo zaradi neenakih Sončevih dnevov. Srednji Sončev dan je celoletno povprečje Sončevega dne. Sonce ni vedno v položaju, ki ga določa trenutna Sončeva ura. Razlika je lahko tudi do 16 minut[1]. Za splošno uporabo je bolj primeren srednji Sončev čas. Ta čas je določen s izmišljenim Soncem, ki bi v ravnini ekvatorja z enakomerno hitrostjo obkrožalo Zemljo (pri tem pa bi bilo v istem položaju kot resnično Sonce, ko je Zemlja v afeliju oziroma periheliju) [2]. S tem dobimo Sončeve dneve, ki imajo preko celotnega leta dolžino 24 ur.
Srednji Sončev čas se je povečal za okoli 2 milisekund odkar je bil dolg točno 86.400 s. Tako je je bil leta 1999 dolg 86.400,002 s[3]. V 100 letih se poveča za približno 1,4 ms. Povečanje srednjega Sončevega dne je posledica plimskega pospeška Lune in odgovarjajočega pojemajočega gibanja Zemlje.

Časovna enačba[uredi | uredi kodo]

Razlika med srednjim in pravim Sončevim časom se imenuje časovna enačba.

Reference in opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]