Astronomska enota

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au ali a.u.) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca. Točna določitev enote mora upoštevati še dejstvo, da tir Zemlje okoli Sonca ni krožnica, ampak elipsa. Izvirno so astronomsko enoto določili kot glavno os Zemljinega tira, to je kot povprečno razdaljo Zemlje od Sonca. Za še večjo točnost je Mednarodna astronomska zveza (IAU) leta 1976 določila astronomsko enoto kot razdaljo od Sonca, na kateri bi imel brezmasen delec v nemotenem tiru obhodni čas 365,2568983 dni (ali Gaussovo leto). Mednarodni urad za uteži in mere predlaga oznako za astronomsko enoto ua.

Točna izmerjena vrednost je 149.597.870.691 ± 30 m.

V času, ko so astronomsko enoto predstavili, je bila njena dejanska vrednost zelo slabo znana. Razdalje planetov izražene z a.e. lahko določimo iz heliocentrične geometrije in zakonov gibanja planetov. Navsezadnje so dejansko vrednost a.e. približno določili iz opazovanj paralakse in nedavno še točneje z radarjem. Medtem ko sedaj poznamo vrednost astronomske enote z veliko točnostjo, pa ne poznamo vrednosti za maso Sonca zaradi nezanesljivosti merjenj splošne gravitacijske konstante. Ker je gravitacijska konstanta znana na pet ali šest decimalk, lege planetov pa na 11 do 12 decimalk, je nemogoče izvesti preračun lege planetov v metričnem sestavu enot, brez da bi izgubili točnost pri njihovi pretvorbi. Zaradi tega račune v nebesni mehaniki izvedemo v Sončevih masah in astronomskih enotah namesto v kilogramih in kilometrih.

Zgledi[uredi | uredi kodo]

  • 366,873 a.e. - razdalja Proksime Kentavra od Sonca,
  • 39,5 a.e. - razdalja Plutona od Sonca,
  • 13,0 a.e. - razdalja Proksime Kentavra od α Kentavra,
  • 6,4 a.e. - največja razdalja med Zemljo in Jupitrom,
  • 5,2 a.e. - razdalja Jupitra od Sonca,
  • 4,0 a.e. - najmanjša razdalja med Zemljo in Jupitrom,
  • 2,57 a.e. - glavni premer Betelgeze,
  • 0,0026 a.e. - razdalja Lune od Zemlje.

Nekaj približnih pretvorbenih množiteljev:

Meritve skozi zgodovino[uredi | uredi kodo]

Kako točno so astronomi in drugi merili astronomsko enoto nam prikazuje spodnja razpredelnica.

a_{0} čas avtor postopek
[\cdot 10^{9} \;\mathrm{m}]      
3,7 265 pr. n. št. Aristarh navidezno gibanje Lune
0,7548 (?)
148,74
okoli 230 pr. n. št. Eratosten navidezno gibanje Lune (?)
7,8 136 pr. n. št. Hiparh Lunini mrki in navidezno gibanje Lune
65 90 pr. n. št. Posidonij navidezno gibanje Lune
7,7 okoli 150 Ptolemej  
7,1 okoli 890 Albatani  
87,7 okoli 1630 Wendelin Aristarhov postopek
93,8 4. december 1639 Horrocks navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
40 1665 Riccioli ocena paralakse Sonca
neuspelo 1671 Picard
Richer
Marsova deklinacija
109,8 1672 Cassini I. paralaksa Marsa ob opoziciji
138,4 1672 Cassini I.
Flamsteed
Marsova deklinacija
  1716 Halley postopek navideznega prehoda Venere prek Sončeve ploskve
138,5 (129,2) 1752 (1751) de Lacaille Marsova deklinacija
153,165 592 6. junij 1761 Short Halleyev postopek navideznega prehoda Venere
153,9
148,2
3. junij 1769   navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
152,500 1825 Encke statistično izračunan navidezni prehod Venere
149,50 1862 Foucault konstanta aberacije
146,83
147,32
1862 več odprav paralaksa Marsa ob opoziciji
147,49 1863 Hansen paralaktična neenačba Lune
147,00 1863 Le Verrier Sončeve motnje Luninega gibanja
148,990
153,5 ± 6,65
1864 Powalky izračunan navidezni prehod Venere
lege opazovališč
neuspelo
nazadovoljivo
9. december 1874 Airy
Gill
navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
149,84 1877 Gill paralaksa Marsa ob opoziciji
149,50 ± 0,17 1879 Michelson
Newcomb
konstanta aberacije
neuspelo
150,184 ± 0,686
148,179 ± 2,002
6. december 1882 Airy
več odprav
 
navidezni prehod Venere prek Sončeve ploskve
bolje 1889 Gill paralaksa asteroidov Viktorija, Iris, Sapfo
149,670 1895 Newcomb  
149,500 ± 0,050 1896   IAU, Pariz
149,464 1901 Gill paralaksa asteroidov
149,397 ± 0,016 1901 Hinks paralaksa asteroida Eros ob opoziciji
  1912 S. S. Hug radialne hitrosti zvezd
149,413 1924 Jones paralaktična neenačba Lune
149,447 1927 de Sitter paralaktična neenačba Lune
149,462 ± 0,060 1928 Jones zvezdni spektri
149,566 ± 0,034 1929 Jones okultacije zvezd z Luno
149,668 ± 0,017 1931 Jones paralaksa asteroida 433 Eros ob opoziciji
149,549 ± 0,221 1911-
1936
KO Greenwich konstanta aberacije
149,453 1938 de Sitter  
149,422 ± 0,119 1941 Adams zvezdni spektri
149,670 1948 Clemence  
149,550 ± 0,014 1960   Pioneer 5 na tiru Zemlja-Venera
149,592 ± 0,006 1961   radarski odboj na Veneri
149,674 ± 0,017 1964    
149,600 1964   IAU, Hamburg
149,598 000 ± 0,000 680     radarski odboj na Veneri
149,597 870 1976   IAU
149,597 870 660 1982   JPL DE200[1]
149,597 870 610 1992   IERS[2]
149,597 870 691 1995   JPL DE403/DE405, EPM2000[3]
149,597870691(30)      
*[1] - DE200/DE403/DE405, Planetne in Lunine efemeride JPL, Pasadena
*[2] - IERS, Mednarodna služba za vrtenje Zemlje in referenčne sisteme
*[3] - EPM2000, Planetne in Lunine efemeride Inštituta za uporabno astronomijo, RAZ, Sankt Peterburg

Glej tudi[uredi | uredi kodo]