Gravitacijska konstanta
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Splôšna) gravitacíjska konstánta je v fiziki sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu, pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti. Navadno jo označujemo z malo grško črko κ, ponekod tudi z G in v novejšem času tudi z
.
Gravitacijska konstanta je ena osnovnih konstant v fiziki. Njena priporočena vrednost (2006, CODATA[1]) je:
Med vsemi osnovnimi konstantami je njena vrednost določena najmanj natančno, saj so natančno določena le prva štiri decimalna mesta, njena relativna merilna negotovost
je le 1,0 · 10-4. Enako nenatančna je masa Sonca. Položaji planetov so znani veliko natančneje in tudi zmnožek κ in mase Sonca. Zaradi tega so računi v nebesni mehaniki izvedeni v enotah Sončeve mase namesto standardne osnovne enote SI kg. V ta namen služi Gaussova gravitacijska konstanta:
Gravitacijsko konstanto je poleg mase Zemlje leta 1798 s torzijsko tehtnico prvi izmeril Henry Cavendish (Cavendishev poskus, Phil. Trans. 1798). Newton je računal še brez znane vrednosti.
Gravitacijska konstanta igra pomembno vlogo v splošni teoriji relativnosti. Skupaj s Planckovo konstanto h in hitrostjo svetlobe v vakuumu c je možno izvesti sistem enot, znan kot sistem Planckovih enot kjer so vse tri vrednosti konstant enake 1.
[uredi] Opombe
- ^ CODATA Priporočene vrednosti osnovnih fizikalnih konstant: 2006 (CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 2006) (v angleščini). Committee on Data for Science and Technology (CODATA). NIST.



