Francis Baily

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Francis Baily
Francis Baily (The Royal Astronomical Society).jpg
Francis Baily
Rojstvo 28. april 1774({{padleft:1774|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Q655874?
Smrt 30. avgust 1844({{padleft:1844|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (70 let)
London
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic astronom


Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Baily je bil uspešen borzni prekupčevalec, ki je šel leta 1825 v pokoj, da bi se lahko posvetil svoji intelektualni ljubezni, astronomiji. Bil je med ustanovitelji Kraljeve astronomske družbe (Royal Astronomical Society) (RAS) in njen stalni predsednik ali podpredsednik. Opisal je pojav, ki ga je opazil 15. maja 1836 med popolnim Sončevim mrkom. Tik preden Lunin krajec pri mrku popolnoma prekrije Sonce tanki polmesečno oblikovani zakriti deli Sonca nenadoma postanejo nezvezni, razbiti v svetleče delčke, ki so podobni verižici z biseri. Enak pojav se opazi potem ko se na drugi strani Sonce začne oddaljevati. Povzročajo ga nepravilnosti roba Luninega diska. Po njem se ta pojav še danes imenuje Bailyjevi biseri. Njegovo odkritje je sprožilo novo zanimanje astronomov za Sončeve mrke. Šele takrat so začeli pošiljati dobro opremljene astronomske odprave na najbolj oddaljene konce sveta, da bi opazovali popolne Sončeve mrke. Takšno navado so ohranili do danes.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Kraljeva astronomska družba mu je leta 1827 in 1843 podelila Zlati medalji.

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje krater Baily na Luni in asteroid glavnega pasu 3115 Baily.