Hannes Olof Gösta Alfvén

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hannes Olof Gösta Alfvén
YoungAlfven.jpg  *
Hannes Olof Gösta Alfvén
Rojstvo 30. maj 1908({{padleft:1908|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1]
Norrköping[1]
Smrt 2. april 1995({{padleft:1995|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1] (86 let)
Djursholm
Državljanstvo Flag of Sweden.svg Švedska
Poklic fizik, astronom, astrofizik in inženir


Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Alfvén je študiral na Univerzi v Uppsali. Leta 1940 je postal član Kraljevega tehnološkega inštituta v Stockholmu. Leta 1943 je postavil domnevo, temelječo na pridobitvah magnetohidrodinamike, ki jo je sam začel. Že leta 1939 je uvedel pojem 'zamrznjenih' magnetnih polj v plazmi.

Leta 1943 je razvil planetno kozmogonijo, po kateri je Prasonce, ko se je gibalo skozi eno od galaktičih meglic, povzročilo ionizacijo atomov v njenem plinu. Naelektreni atomi so se gibali po spiralah okoli silnic Sončevega magnetnega polja in sestavljali kolobarje plina, ki so se kasneje zgostili v planete. Tako je postavil temelje kozmični elektrodinamiki. Leta 1970 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko skupaj z Louisom Eugenom Félixom Néelom.

Po njem se imenuje asteroid 1778 Alfvén.


  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Zapis #117761109 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.