Niels Henrik David Bohr

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Niels Henrik David Bohr
Niels Bohr.jpg  *
Niels Henrik David Bohr
Rojstvo 7. oktober 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
København
Smrt 18. november 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}}) (77 let)
København, Danska
Državljanstvo Flag of Denmark.svg Danska
Poklic fizik, nogometaš, kemik in filozof


Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Bohr je v fiziki najbolj znan po svojem kvantnomehanskem modelu atoma, pozneje poimenovanem Bohrov model. Iz Bohrovega modela izhaja, da ima atom določenega elementa toliko elektronov kolikor je zaporedna številka elementa v periodnem sistemu.

Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za delo v raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih.«

Po njem je imenovan Bohrov magnetonB = 0,93 · 10-23 Am2)

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je leta 1885 v Køebenhavnu. Po osnovni in srednji šoli se je leta 1903 vpisal na univerzo. Šest let kasneje je doktoriral z delom o elektronski teoriji kovin. Preselil se je k Ernestu Ruthenfordu v Manchester, kar je odločilo njegovo pot v fiziki. Leta 1922 je dobil Nobelovo nagrado za raziskovanje zgradbe atomov in sevanja, ki izhaja iz njih. Leta 1943 je z ženo odpotoval na Švedsko, od tam pa v London. Z načrtom za izdelavo jedrske bombe, ki ga je naredil z sinom, je odpotoval v New York. Po neuspehu se je vrnil na Dansko, kjer je tudi leta 1962 umrl.

Na začetku dvajsetega stoletja so znanstveniki na veliko razmišljali o atomu, zgradbi, elektronih,... Bohr se je hitro seznanil z njihovimi mnenji prek nekaterih člankov, ki so obravnavali elektrone kot proste. Bohr je račun izpopolnil s tem, da jih je obravnaval kot vezane. Ti nihajo kot nekakšna nihala in po Plancku lahko izsevajo ali absorbirajo le celo število kvantov. S tem je v atom stopila kvantna fizika.

S pomočjo enačbe za štiri spektre svetlobe, ki jih seva vodik, je s kratkim računom pokazal znano število, ki povezuje energijo gibanja elektrona s frekvenco kroženja in Planckovo konstanto, polovica celega števila. S tem je nastal Bohrov model atoma, kot ga poznamo še danes.

Že Ampere je domneval, da magnetne lastnosti snovi izvirajo iz drobnih ovojev s tokom. Bohr je izračunal elektronove magnetne lastnosti in dobil Bohrov magneton, ki ga uporabljamo kot enoto za merjenje magnetnih lastnosti atomov in molekul. Zanimivo je odkritje elementa z dvainsedemdesetimi elektroni, za katerega je Bohr napovedal, da je soroden cirkoniju. To trditev so dokazali z raziskovanjem z rentgensko svetlobo v Parizu. Element je dobil ime hafnij.