Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Heisenberg je leta 1932 prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za razvoj kvantne mehanike, katere uporaba je med drugim vodilo do odkritja alotropnih oblik vodika.«.

Življenje in delo

V Münchnu je obiskoval Maximilianovo gimnazijo. Po maturi se je odločil za študij fizike, kjer je srečal Paulija. Tam je spoznaval kvantno fiziko, ter kasneje hodil na Bohrova predavanja, ki so ga za vselej zaznamovala. Ta ga je za nekaj časa povabil na svoj inštitut.

V letih 1925 in 1926 sta Heisenberg in Schrödinger razčistila položaj glede delcev z maso. Nastala je nova kvantna mehanika, za katero dandanes ni treba več poudarjati, da je nova. Že kot študent naj bi raziskal teorijo Zeemanovega pojava, kjer plin seva svetlobo s črnkastim spektrom. Opravil jo je uspešno. V članku kvantna mehanika sta Born in Jordan obdelala preproste kvantne sisteme, pri katerih je pomembna samo ena razsežnost. Jordan je Heisenberga obveščal o delu in ta je prejel novo obliko svoje teorije. Čisto splošno je izpeljal enačbo, ki je pokazala, kako je izid odvisen od vrstnega reda pri množenju koordinate in hitrosti za večje število delcev. S Paulijem so obdelali še Zeemanov pojav, helijev atom ter gibanje molekul z dvema atomoma. Začel se je ukvarjati s hitrostmi delcev, ki so po koordinatah nedoločljiva. Nastalo je Heisenbergovo načelo nedoločenosti ali kar Heisenbergova neenačba, ki jo ju tudi strogo izpeljal.

Leta 1929 se je ukvarjal z vodikovo molekulo, ki jo sestavljata dva atoma vodika, od katerih vsak vsebuje po en elektron in po en proton kot jedro. Ugotovil je, da obstajata dve vrsti vodika: paravodik in ortovodik. Kasneje se je ukvarjal še z sistemi z več delci, hidrodinamiko, fiziko osnovnih delcev, ter objavil še številne članke, zaradi česar ga štejemo med največje fizike.