Maarten Schmidt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Maarten Schmidt

Maarten Schmidt
Rojstvo: (1929-12-28) 28. december 1929 (84 let)
Groningen, Nizozemska
Bivališče Zastava Nizozemske Nizozemska
Flag of the United States.svg ZDA
Narodnost: Zastava Nizozemske nizozemska
Flag of the United States ameriška
Področja: astronomija
Ustanove: Caltech
Alma mater: Univerza v Leidnu
Observatorij Leiden
Mentor doktorske
disertacije:
Jan Hendrik Oort
Poznan po: Kennicutt-Schmidtov zakon
kvazarji
Pomembne nagrade
in priznanja:
Nagrada Helen B. Warner (1964)
Rumfordova nagrada (1968)
Zlata medalja RAS (1980)
Medalja Jamesa Craiga Watsona (1991)
Medalja Bruceove (1992)
Kavlijeva nagrada (2008)


Maarten Schmidt [mártin šmít], nizozemsko-ameriški astronom, * 28. december 1929, Groningen, Nizozemska.[1]

Schmidt je najbolj znan po merjenju razdalj kvazarjev.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je na Univerzi v Groningenu. Doktoriral je leta 1956 na Univerzi v Leidnu pod Oortovim mentorstvom.

Leta 1959 je odšel v ZDA in začel delati na Caltech. V začetku je raziskoval porazdelitev mase in dinamiko galaksij. S tega obdobja je pomembna formulacija, ki je postala znana kot Kennicutt-Schmidtov zakon o povezavi gostote medzvezdnega plina s stopnjo nastanka zvezd v plinu.[2][3] Kasneje je začel raziskovati spekter radijskih virov.

Leta 1963 je s pomočjo znanega 5080 mm (200 palčnega) Haleovega zrcalnega daljnogleda na Observatoriju Mt. Palomar odkril vidno telo, ki je odgovarjalo takšnim radijskim virom, znano kot 3C 273. Raziskal je tudi njegov vidni spekter. Čeprav je podobnost z obliko zvezde nakazovala, da je telo zelo blizu, je spekter 3D 273 pokazal na njegov rdeči premik 0,158, tako da leži zelo daleč stran od naše Galaksije in ima izredno velik izsev. Schmidt je poimenoval 3C 273 »kvazi-zvezdni« radijski vir, leta 1964 pa je Chiu ta telesa poimenoval skrajšano kvazarji. Od tedaj so jih odkrili več tisoč. Schmidt je tako odkril veliko razdaljo kvazarjev in, da so bili v mladem Vesolju pogosti. To odkritje je poleg odkritja mikrovalovnega prasevanja pomenilo konec teorije mirujočega stanja.

Med letoma 1978 in 1980 je bil predstojnik Observatorija Mt. Palomar. Med letoma 1984 in 1986 je bil predsednik Ameriškega astronomskega društva.

Dela[uredi | uredi kodo]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Schmidt je član Norveške akademije znanosti[4] in Nacionalne akademije znanosti ZDA.

11. marca 1966 so njegovo podobo prikazali na naslovnici revije Time.[5]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje asteroid 10430 Martschmidt.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "The Rumford Prize". Bulletin of the American Academy of Arts and Sciences (Ameriška akademija umetnosti in znanosti) 22 (3): 8–9. januar 1969. Pridobljeno dne 2009-06-26. 
  2. ^ Schmidt (1959).
  3. ^ Kennicutt (1998).
  4. ^ "Gruppe 2: Fysikkfag (herunder astronomi, fysikk og geofysikk)" (v norveščini). Norveška akademija znanosti. Pridobljeno dne 2010-10-07. 
  5. ^ "Maarten Schmidt : Mar. 11, 1966". Time (v angleščini). 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]