Gustav Ludwig Hertz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gustav Ludwig Hertz
Portret
Gustav Ludwig Hertz
Rojstvo 22. julij 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1]
Hamburg, Nemčija  *
Smrt 30. oktober 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1] (88 let)
Berlin, Nemčija  *
Bivališče Zastava Nemčije Nemčija
Narodnost Zastava Nemčije nemška
Področja fizika
Ustanove Univerza v Halleju
Alma mater Humboldtova Univerza v Berlinu
Mentor doktorske
disertacije
Heinrich Rubens
Max Planck Nobel prize medal.svg
Poznan po Franck-Hertzov poskus
Pomembne nagrade Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko (1925)


Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.

Gustav Ludwig je bil nečak Heinricha Rudolfa Hertza in oče Carla Hellmutha.

Hertz je leta 1925 skupaj z Jamesom Franckom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave gibanja elektronov skozi plin. Franck-Hertzov poskus je bil eden zgodnejših fizikalnih poskusov, ki so potrdili Bohrov model atoma, predhodnika kvantne mehanike. Leta 1913 je preskus priskrbel podatke o energijskih nivojih. Elektroni so po tej predstavi krožili okrog atomskega jedra z določenimi, nezveznimi količinami energije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Zapis #118703927 // Gemeinsame NormdateiLeipzig: Deutschen Nationalbibliothek, 2012—2014. Pridobljeno dne 9. april 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]