Gustav Ludwig Hertz
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
 Gustav Ludwig Hertz |
|
| Rojstvo: | 22. julij 1887 Hamburg, Nemčija |
|---|---|
| Smrt: | 30. oktober 1975 (88 let) Berlin, Nemčija |
| Bivališče: |  Nemčija |
| Narodnost: | nemška |
| Področje: | fizik |
| Ustanova: | Univerza v Halleju |
| Alma mater: | Humboldtova Univerza v Berlinu |
| Mentor doktorske disertacije: |
Heinrich Rubens Max Planck  |
| Poznan po: | Franck-Hertzov poskus |
| Pomembne nagrade in priznanja: |
Nobelova nagrada za fiziko (1925) |
| Oče Carla Hellmutha Hertza | |
Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.
Gustav Ludwig je bil nečak Heinricha Rudolfa Hertza in oče Carla Hellmutha.
Hertz je leta 1925 skupaj z Jamesom Franckom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave gibanja elektronov skozi plin. Franck-Hertzov poskus je bil eden zgodnejših fizikalnih poskusov, ki so potrdili Bohrov model atoma, predhodnika kvantne mehanike. Leta 1913 je preskus priskrbel podatke o energijskih nivojih. Elektroni so po tej predstavi krožili okoli atomskega jedra z določenimi, nezveznimi količinami energije.
[uredi] Glej tudi
 |
Ta biografski članek o fiziku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
