Alfred Nobel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Alfred Nobel
AlfredNobel2.jpg  *
Rojstvo Alfred Bernhard Nobel
(1833-10-21)21. oktober 1833
Stockholm, Sweden  *
Smrt 10. december 1896 (1896-12-10) (63 let)
Sanremo, Italy  *
Grob
Norra begravningsplatsen, Stockholm
59°21′24.52″N 18°1′9.43″E / 59.3568111°N 18.0192861°E / 59.3568111; 18.0192861
Državljanstvo Flag of Sweden.svg Švedska
Poklic Kemik, Inžiner, Izumitelj, Izdelovalec razstreliv  *
Poznan po Izumitelj dinamita, Nobelove nagrade
Verska opredelitev
Nič (Atheism)
Podpis Alfred Nobel Signature.svg


Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj, * 21. oktober 1833, Stockholm, Švedska, † 10. december 1896, San Remo, Italija.

Alfred Nobel
AlfredNobel adjusted.jpg  *
Alfred Nobel
Rojstvo 21. oktober 1833({{padleft:1833|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})
Stockholm
Smrt 10. december 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:10|2|0}}) (63 let)
Q33962?
Državljanstvo Flag of Sweden.svg Švedska
Poklic kemik, inženir, izumitelj in podjetnik


Ob smrti je imel Nobel priznanih 355 patentov.

Življenje in kariera[uredi | uredi kodo]

Alfred Nobel je bil rojen v Stockholmu, in bil četrti sin Immanuel Nobel, izumitelja in inžinerja, ter Karoline Nobel, poročena sta bila od leta 1827 in imela osem otrok. Družina je bila siromašna in le Alfred in njegovi trije brati so preživeli otroštvo vredu. Zaradi inžinerja, svojega očeta, je dečka že v rani mladosti začela zanimati tehnika, inžinering, zlasti eksploziv.

Zaradi različnih poslovnih neuspehov se je Nobelov oče preselil v Sankt Peterburg leta 1837 in bil uspešen proizvajalec strojev in eksploziva. Izumil je sodobne vezane plošče, ter začel delati na programu »torpedo«. Družina se je preselila v mesto, in bila vedno bolj uspešna, zato so potem tudi lahko Nobela poslali študirati, kemijo ter jezike, zlasti angleščino, francoščino, nemščino in ruščino. Leta 1841 je Nobel odšel na edino šolo, ki jo je obiskoval tudi kot otrok: Apologistic Jacobs v Stockholmu. Kemijo je kasneje študiral pri Nikolaju Zininu, nato je leta 1850 odšel v Pariz, za nadaljnje delo.

Kmalu je odšel v Ameriko in je potem štiri leta sodeloval pri izumitelju John Ericsson, Nobel je tukaj vložil tudi svoj prvi patent za merilnik plina. Družina je medtem proizvajala orožje za oborožitev pri vojnah, vendar so imeli hude finančne težave zato so kmalu vložili predlog za stečaj. Leta 1859, je Nobelov oče zapustil tovarno, začel jo je voditi drugi sin, Ludvig Nobel, kar je tovarni izboljšalo poslovanje.

Nobel in njegovi starši so se vrnili iz Rusije nazaj na Švedsko, kjer se je Nobel posvetil študiju eksploziva. Alfred Nobel je leta 1863 tudi izumil detonator – naprava, ki se uporablja za vžig eksploziva. 03. septembra 1864 je v tovarni Heleneborg v Stockholmu eksplodiralo in življenje izgubilo pet ljudi, med njimi tudi Nobelov mlajši brat Emil. Ko se je v tovarni zgodilo še več manjših nesreč, se je Nobelov oče lotil nadaljnje izgradnje tovarne, ki se osredotoča na boljšo stabilnost razstrelitev.

Leta 1867 Nobel izumi Dinamit, lažjo in varnejšo snov. Dinamit je kasneje patentiran v Veliki Britaniji in Združenih Državah Amerike, kjer se v veliki meri uporablja v rudarstvu, ter gradnji prometnega omrežja na mednarodni ravni.

Leta 1875, Nobel izumi Gelignit, bolj stabilna in močna snov kot navaden dinamit. Kasneje, leta 1884 je Nobel izvoljen za člana Kraljeve Švedske Akademije znanosti, ista institucija, ki kasneje podeli tudi prve Nobelove nagrade.

Leta 1893, Alfred Nobel prejme častni doktorat na univerzi v Uppsali. Medtem Nobelovi bratje Ludvig in Robert izkoriščajo naftna polja ob Kaspijskem jezeru, in postanejo zelo bogati v lastnem imenu.

Vlaganje Nobelovega znanja v naftno industrijo je kasneje pripomoglo k velikim zaslužkom v tej branži. V času svojega življenja, je Nobel izdal 350 patentov, in do svoje smrti ustanovil 90 tovarn za oboroževanje kljub svojemu prepričanju v pacifizem – gibanje, ki se bori proti vojni ter spodbuja mir. Nobelova nagrada je ustanovljena leta 1975, ustanovi jo Richard Renninger.

Leta 1891 je po smrti svojega brata Ludvig in matere, in ob koncu z dolgoletno zvezo, se Nobel preseli iz Pariza v San Remu v Italiji. Nobel je umrl doma leta 1896 zaradi možganskih krvavitev. Pokopan je na pokopališču Norra begravningsplatsen v Stockholmu.

Nobelova medalja leta 1975


Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Nobel je potoval velik del svojega življenja. Čeprav je ostal neporočen, so v njegovem življenju nastopale vsaj tri ljubezni. Nobelova prva ljubezen je bila v Rusiji, s punco po imenu Alexandra, katera je Nobela kmalu zavrnila.

Leta 1876 postane grofica Berta Kinshy njegova osebna tajnica, a ga tudi ta kmalu zapusti zaradi poroke z baron Von Suttner Arthur Gundaccar. Čeprav je bil njen osebni stik z Nobelom kratek sta ostala prijatelja do Nobelove smrti. V svojih verskih pogledih je bil Nobel bilateist.

Kljub pomanjkanju formalne izobrazbe je Nobel znal tekoče govoriti šest jezikov: švedsko, italijansko, rusko, angleško, francosko in nemško. Prav tako je Nobel napisal tudi nekaj poezije v angleškem jeziku, ki je bila natisnjena malo po njegovi smrti.

Nobel je kasneje prikazal tudi, da je mešanica »Silikagel« (Kremenko) varnejša in bolj priročna za uporabo in to mešanico je patentiral leta 1867. Nobel je svojo razstrelivo prvič demonstriral v tem letu (1867), v kamnolomu v Redhill, Surrey v Angliji. Da bi podjetju pomagal izboljšati finančno stanje je Nobel svoje razstrelivo poimenoval »Nobel's Safety Powder«, prevedeno v Nobelova, varna mešanica.

Nobel je kasneje patentiral še eno vrsto razstreliva, ki je bila močnejša kot navaden dinamit. »Gelignit« je bil patentiran leta 1876, sledila pa je množica podobnih kombinacij, s spremenjenim dodatkom kalijevega nitrata in različnih drugih snovi. Gelignite je bil bolj stabilen, premičen in priročno oblikovan, uporabljal se je pri rudarstvu, in bil kasneje proglašen za standardno tehnologijo v rudarstvu, kar je Nobelu prineslo velik del njegovega premoženja, čeprav s precejšnimi stroški za njegovo zdravljenje. Nobel je kmalu prišel na idejo in izum »ballistite«, predhodnik mnogih sodobnih razstreliv, in še vedno uporaben za raketna goriva.


Nobelova nagrada[uredi | uredi kodo]

Leta 1888 je Nobelov brat Ludvig umrl med obiskom Caness, francoski časopis pa je pomotoma objavil Alfredovo osmrtnico. Napisali so tudi, da je on izumitelj dinamita, kar drži, poleg tega pa so na osmrtnico naslovili naslov: »Trgovec smrti je mrtev«, in napisali da je dr. Alfred Nobel, ki je postal bogat z iskanjem načinov, da bi ubil še več ljudi hitreje, in to je storil z izumom dinamita, mrtev.

Alfred je bil razočaran nad tem kar so napisali in se začel ukvarjati s tem kako bi očistil svojo čast. 27. novembra 1895 na Švedskem, je Nobel podpisal oporoko in večino svojega premoženja namenil v vzpostavitev Nobelov nagrade, ki se podeljuje vsako leto, brez razlikovanja glede državljanstva.

Nobel je namenil v Nobelove nagrade 94% svojega celotnega premoženja, to je 31.225.000 švedskih kron, in s tem vzpostavil pet Nobelovih nagrad. Prve tri nagrade se podeljujejo za fizične znanosti, znanosti glede kemije in medicine, četrta za literarna dela in peta za nagrade za ljudi, ki naredijo največ glede miru med človeštvom.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

V angleščini: