Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino
| Nobelove nagrade |
|---|
| za fiziko • za kemijo • za fiziologijo ali medicino • za književnost • za mir |
| Nagrada v spomin na Alfreda Nobela: za ekonomijo |
1901 [uredi]
1902 [uredi]
- za raziskave malarije
1903 [uredi]
- za zdravljenje kožne tuberkuloze s svetlobo
1904 [uredi]
- za raziskave fiziologije prebavnega sistema
1905 [uredi]
- za odkritje povzročitelja tuberkuloze
1906 [uredi]
Camillo Golgi, Santiago Ramón y Cajal
- za raziskave živčnega sistema
1907 [uredi]
Charles Louis Alphonse Laveran
- za raziskave patogenih praživali
1908 [uredi]
Ilja Iljič Mečnikov, Paul Ehrlich
- za raziskave imunskega sistema
1909 [uredi]
- za raziskave ščitnice
1910 [uredi]
- za raziskave na področju celične biologije, predvsem beljakovin in nukleinskih kislin
1911 [uredi]
1912 [uredi]
- za raziskave spajanja krvnih žil in presajanja organov
1913 [uredi]
- za odkritje anafilakse
1914 [uredi]
- za raziskave preddvornega aparata srednjega ušesa
1919 [uredi]
- za odkritje dopolnitev imunskega sistema
1920 [uredi]
- za odkritje mehanizma motorične regulacije kapilar
1922 [uredi]
Archibald Vivian Hill, Otto Fritz Meyerhof
- za raziskave mišic, posebej njihovega ustvarjanja toplote in povezave med porabo kisika ter presnovo mlečne kisline
1923 [uredi]
Frederick Grant Banting, John James Rickard Macleod
- za odkritje inzulina
1924 [uredi]
- za odkritje mehanizma elektrokardiograma
1926 [uredi]
- za obrazložitev Spiroptera carcinoma in umetno sprožitev raka v živali.
1927 [uredi]
- za zdravljenje paralize z okužbo z malarijo
1928 [uredi]
- za raziskave tifusa
1929 [uredi]
Christiaan Eijkman, sir Frederick Gowland Hopkins
- za odkritje različnih vitaminov
1930 [uredi]
- za odkritje človeških krvnih skupin
1931 [uredi]
- za raziskave citokromov pri celičnem dihanju
1932 [uredi]
sir Charles Scott Sherrington, Edgar Douglas Adrian
- za raziskave nevronov, vključujoč dejstvo, da se močnejši dražljaji odražajo v večji frekvenci živčnih impulzov
1933 [uredi]
- za odkritje pomena kromosomov pri dednosti
1934 [uredi]
George Hoyt Whipple, George Richards Minot, William Parry Murphy
- za odkritje jetrne terapije za slabokrvnost
1935 [uredi]
- za odkritje organizacijskih centrov v zgodnjem razvoju organizmov
1936 [uredi]
sir Henry Hallett Dale, Otto Loewi
- za raziskave prenosa živčnih impulzov prek nevrotransmiterjev
1937 [uredi]
Albert von Szent-Györgyi de Nagyrapolt
- za opis vitamina C in odkritje, da se kisik pri celičnem dihanju združuje z vodikom
1938 [uredi]
Corneille Jean François Heymans
- za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi in podatke prenaša v možgane
1939 [uredi]
- za odkritje sulfonamida Prontosil, prvega zdravila proti bakterijskim okužbam
1943 [uredi]
Henrik Carl Peter Dam, Edward Adelbert Doisy
- za odkritje vitamina K in njegove kemične zgradbe
1944 [uredi]
Joseph Erlanger, Herbert Spencer Gasser
- za odkritje različnih oblik živčnih vlaken
1945 [uredi]
sir Alexander Fleming, Ernst Boris Chain, sir Howard Walter Florey
- za odkritje penicilina in njegovih lastnosti pri zdravljenju nalezljivih bolezni
1946 [uredi]
- za odkritje, da mutacije lahko povzročijo rentgenski žarki
1947 [uredi]
Carl Ferdinand Cori, Gerty Cori, Bernardo Alberto Houssay
- za odkritje, kako se glikogen v telesu pretvarja v glukozo in učinke hipofiznega hormona na presnavljanje sladkorjev
1948 [uredi]
- za odkritje insekticida DDT
1949 [uredi]
Walter Rudolf Hess, Antonio Caetano De Abreu Freire Egas Moniz
- Hess za zapis različnih funkcij srednjih možganov; Moniz za odkritje terapevtskega učinka lobotomije
1950 [uredi]
Edward Calvin Kendall, Tadeus Reichstein, Philip Showalter Hench
- za odkritje hormonov nadledvične skorje ter njihove zgradbe in funkcije
1951 [uredi]
- za razvoj cepiva proti rumeni mrzlici
1952 [uredi]
- za odkritje streptomicina, prvega antibiotika proti tuberkulozi
1953 [uredi]
Hans Adolf Krebs, Fritz Albert Lipmann
- Krebs za odkritje ciklusa citronske kisline (Krebsovega cikla) pri celičnem dihanju; Lipman za odkritje in raziskave koencima A
1954 [uredi]
John Franklin Enders, Thomas Huckle Weller, Frederick Chapman Robbins
- za prikaz gojenja virusov otroške paralize v epruveti
1955 [uredi]
- za raziskave encimov, posebno oksidacijskih
1956 [uredi]
André Frédéric Cournand, Werner Forssmann, Dickinson W. Richards
- za prikaz vstavitve katetra v srce in raziskovanje številnih srčnih bolezni
1957 [uredi]
- za odkritje sintetičnih zdravil, denimo antihistaminov, ki zaustavljajo delovanje bioloških aminov
1958 [uredi]
George Wells Beadle, Edward Lawrie Tatum, Joshua Lederberg
- za prikaz, da geni usmerjajo samostojne korake v metabolizmu
1959 [uredi]
- za sintezo nukleinskih kislin RNK in DNK
1960 [uredi]
sir Frank Macfarlane Burnet, Peter Brian Medawar
- za odkritje, da se imunski sistem zarodka nauči razlikovati med sabo in drugimi
1961 [uredi]
- za pojasnitev ušesnega polža
1962 [uredi]
Francis Harry Compton Crick, James Dewey Watson, Maurice Hugh Frederick Wilkins
- za odkritje molekulske zgradbe DNK
1963 [uredi]
sir John Carew Eccles, Alan Lloyd Hodgkin, Andrew Fielding Huxley
- za opis električnega prenosa impulzov po živcih
1964 [uredi]
Konrad Emil Bloch, Feodor Lynen
- za raziskave holesterola in presnove maščobnih kislin
1965 [uredi]
François Jacob, André Lwoff, Jacques Monod
- za odkritje obveščevalne RNK, ribosomov in genov, ki upravljajo izražanje drugih genov
1966 [uredi]
Peyton Rous, Charles Brenton Huggins
- Rous za odkritje virusov, ki povzročajo tumorje; Huggins za odkritje zdravljenja raka na prostati s hormoni
1967 [uredi]
Ragnar Granit, Haldan Keffer Hartline, George Wald
- za opis različnih tipov svetlobno občutljivih celic v očesu in kako svetloba vpliva nanje
1968 [uredi]
Robert W. Holley, Har Gobind Khorana, Marshall W. Nirenberg
- za opis genetskega koda in njegovega delovanja pri sintezi beljakovin
1969 [uredi]
Max Delbrück, Alfred D. Hershey, Salvador E. Luria
- za raziskave razmnoževanja in genetike virusov
1970 [uredi]
sir Bernard Katz, Ulf von Euler, Julius Axelrod
- za raziskave nevrotransmiterjev
1971 [uredi]
- za odkritje delovanja hormonov, posebej epinefrina, prek sekundarnih prenašalcev
1972 [uredi]
Gerald M. Edelman, Rodney R. Porter
- za odkritje kemične zgradbe protiteles
1973 [uredi]
Karl von Frisch, Konrad Lorenz, Nikolaas Tinbergen
- za raziskave socialnega vedenja živali, posebej razlago čebeljega plesa in kako se mlade ptice navežejo na svojo mater
1974 [uredi]
Albert Claude, Christian de Duve, George E. Palade
- za opis zgradbe in funkcije organelov v celici
1975 [uredi]
David Baltimore, Renato Dulbecco, Howard Martin Temin
- za opis delovanja virusa tumorja na genetski material celice
1976 [uredi]
Baruch S. Blumberg, Daniel Carleton Gajdusek
- Za odkritja o novih mehanizmih izvora in širjenja nalezljivih bolezni
1977 [uredi]
Roger Guillemin, Andrew V. Schally, Rosalyn Yalow
- Guillemin in Schally za delo na peptidnih hormonih, ki jih proizvajajo možgani; Yalow za oblikovanje Yalow-Bersonove metode za meritev neznatnih količin peptidnih hormonov, ki uporabljajo protitelesa
1978 [uredi]
Werner Arber, Daniel Nathans, Hamilton O. Smith
- za odkritje restrikcijskih encimov, ki so koristni v molekularni biologiji
1979 [uredi]
Allan M. Cormack, Godfrey N. Hounsfield
- za razvoj računalniško podprte tomografije
1980 [uredi]
Baruj Benacerraf, Jean Dausset, George D. Snell
- za odkritje genov poglavitnega histokompatibilnostnega kompleksa, ki kodirajo molekule celične površine, pomembne za ločevanje lastnih in tujih antigenov v imunskem sistemu
1981 [uredi]
Roger W. Sperry, David H. Hubel, Torsten N. Wiesel
- Sperry za raziskovanje možganskih hemisfer; Hubel in Wiesel za raziskovanje obdelovanja vizualnih informacij v možganih
1982 [uredi]
Sune K. Bergström, Bengt I. Samuelsson, John R. Vane
- za odkritje prostaglandinov
1983 [uredi]
- za odkritje mobilnih genetskih elementov ali transposonov v koruzi
1984 [uredi]
Niels K. Jerne, Georges J.F. Köhler, César Milstein
- za raziskave imunskega sistema in izdelave monoklonalnih protiteles
1985 [uredi]
Michael S. Brown, Joseph L. Goldstein
- za opis uravnavanje presnove holesterola
1986 [uredi]
Stanley Cohen, Rita Levi-Montalcini
- za odkritje rastnega faktorja
1987 [uredi]
- za odkritje, kako je genetsko ustvarjena velika raznolikost protiteles
1988 [uredi]
sir James W. Black, Gertrude B. Elion, George H. Hitchings
- Black za razvoj beta blokatorjev in blokatorjev sprejemnikov histamina-2; Elion in Hitchings za razvoj zdravil za zdravljenje raka in preprečitve transplantacijske zavrnitve ; Hitchings za razvoj različnih antibiotikov
1989 [uredi]
J. Michael Bishop, Harold E. Varmus
- za odkritje celičnega izvora retrovirusnih onkogenov
1990 [uredi]
Joseph E. Murray, E. Donnall Thomas
- za raziskave transplantacije organov in celic
1991 [uredi]
- za odkritje postopkov, ki pokažejo, da v celični membrani obstajajo ionski kanali in omogočajo raziskovanje njihovih lastnosti
1992 [uredi]
Edmond H. Fischer, Edwin G. Krebs
- za odkritje, kako se uporablja fosforilizacija proteinov za uravnavanje bioloških procesov
1993 [uredi]
Richard J. Roberts, Phillip A. Sharp
- za odkritje, da geni v evkariotih niso sosednje vrvice, temveč vključujejo introne in da spajanje obveščevalne RNA z namenom uničenja teh intronov lahko poteka v drugačnih smereh, ki dajejo različne proteine iz enakega zaporedja DNK
1994 [uredi]
Alfred G. Gilman, Martin Rodbell
- za odkritje G proteinov in njihove vloge pri prenašanju signalov v celicah
1995 [uredi]
Edward B. Lewis, Christiane Nüsslein-Volhard, Eric F. Wieschaus
- za odkritje genov, vključenih v razvojnem postopku vinske mušice - the homeobox genes
1996 [uredi]
Peter C. Doherty, Rolf M. Zinkernagel
- za opis uporabe molekul MHC pri belih krvničkah za odkrivanje in uničevanje z virusi okuženih celic
1997 [uredi]
- za odkritje prionov, kužnih delcev proteinov
1998 [uredi]
Robert F. Furchgott, Louis J. Ignarro, Ferid Murad
- za odkritje signalnih lastnosti dušikovega oksida
1999 [uredi]
- za odkritje, da na novo sintetizirani proteini vključujejo "naslove", ki jih usmerjajo na pravo lokacijo znotraj celice
2000 [uredi]
Arvid Carlsson, Paul Greengard, Eric R. Kandel
- Carlsson za dokaz, da je dopamin nevrotransmiter v možganih, katerega pomanjkanje se izraža s simptomi Alzheimerjeve bolezni; Greengard za prikaz delovanja nevrotransmiterjev na celico, pri čemer aktivirajo centralno molekulo, znano kot DARPP-32; Kandel za opis delovanja krato- in dolgoročnega spomina na molekulski ravni
2001 [uredi]
Leland H. Hartwell, R. Timothy Hunt, Paul M. Nurse
- za odkritje ciklina in od ciklina odvisne kinaze, osrednjih molekul v regulaciji celičnega cikla
2002 [uredi]
Sydney Brenner, H. Robert Horvitz, John E. Sulston
- za ugotovitev natančnega vrstnega reda, v katerem se celice v črvu C. elegans delijo in odmirajo, ter za razjasnitev procesa apoptoze oziroma programirane celične smrti
2003 [uredi]
Paul Christian Lauterbur in sir Peter Mansfield
- za svoji odkritji, povezani s slikanjem z magnetno resonanco
2004 [uredi]
- za svoji odkritji olfaktornih receptorjev in organizacije olfaktornega sistema
2005 [uredi]
Barry J. Marshall in Robin Warren
- za odkritje bakterije Helicobacter pylori in njene vloge pri razjedi na želodcu in dvanajstniku
2006 [uredi]
Andrew Z. Fire in Craig C. Mello
2007 [uredi]
Mario Capecchi, Martin Evans in Oliver Smithies
- za odkritja na področju ciljanja genov
2008 [uredi]
Harald zur Hausen, Françoise Barré-Sinoussi in Luc Montagnier
- za odkritja virusov, ki povzročajo nevarne človeške bolezni - zur Hausen za odkritje humanega papiloma virusa in njegove vloge pri raku materničnega vratu, Barré-Sinoussi in Montagnier pa za odkritje virusa HIV
2009 [uredi]
Elizabeth Blackburn, Carol W. Greider in Jack W. Szostak
- za odkritje, kako so kromosomi zaščiteni s telomerami, in encima telomeraze
2010 [uredi]
- za razvoj oploditve in vitro
2011 [uredi]
Bruce Beutler, Jules Hoffmann in Ralph Steinman
- Beutler in Hoffmann za odkritja na področju aktivacije prirojene imunosti, Steinman za odkritje dendritičnih celic in njihove vloge pri specifični imunosti
2012 [uredi]
John B. Gurdon in Šinja Jamanaka
- za odkritje, da je možno zrele celice reprogramirati tako, da postanejo pluripotentne
Viri in opombe [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
- Nobelprize.org (v angleščini)
