Krvna skupina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

V rdečih krvničkahin v krvnem serumu so določene, specifično delujoče snovi, ki lahko vplivajo na skepljanje (aglutinacijo) tujih rdečih krvničk. Predpogoj za aglutinacijo so specifični antigeni (aglutinogeni rdečih krvničk) in prototelesa (aglutinini v serumu). Danes poznamo pri človeku mnoge take antigene, ki jih imenujemo KRVNI FAKTORJI. Ti se dedujejo in določajo lastnosti krvi posameznika. Po podobnosti so med seboj združeni v sisteme krvnih skupin. Najbolj znana sistema krvnih skupin sta sistema ABO in REZUS FAKTOR. V sistemu ABO so krvne skupine A, B, AB, in 0 z aglutinogenoma A in B ter aglutininoma anti-A (ali α) in anti-B (ali β). Te 4 krvne skupine in njihove podskupine razlikujemo po vsebnosti in lastnostih aglutinogenov (po katerih jih tudi poimenujemo)in aglutininov: Skupina A vsebuje A in anti-B, Skupina B vsebuje B in anti-A, skupina AB vsebuje samo A in B in je brez aglutinina, skupina 0 pa nima aglutinogena, ima pa anti-A in anti-B.

Vsakemu aglutinogenu ustreza en aglutinin. Če prideta v stik ustrezna (komplementarna) aglutinogen in aglutinin, npr. rdeče krvničke skupine A s serumum anti-A skupine B, se rdeče krvničke hitro skepijo (aglutinirajo).Pri transfuziji krvi je življenjsko pomembno, da vemo, katere krvne skupine med seboj aglutinirajo in katere ne. Pred vsako transfuzijo ugotovijo krvno skupino in naredijo tudi navzkrižni test prejemnikove krvi. Nekoč so menili, da so ljudje s krvno skupino 0 univerzalni darovalci krvi, tisti s krvno skupino AB pa univerzalni prejemniki krvi. Danes uporabljamo samo kri iste krvne skupine.

POGOSTOST KRVNIH SKUPIN: Srednja evropa (pribl. 40% skupine A, 40% skupine 0, 10% skupine B in 5% skupine AB) Pri ameriških Indijancih je 90-95% skupine 0, pri prvotnih prebivalcih osrednje Azije pa je 20-30% skupine B.

Razširjenost krvnih skupin[uredi | uredi kodo]

Krvna skupina pogostost v svetu
0+ 23 %
A+ 34 %
B+ 9 %
0− 7 %
A− 6 %
AB+ 3 %
B− 2 %
AB− 1 %

Kompatibilnost krvnih skupin[uredi | uredi kodo]

Če dobi prejemnik krvi kri z antigeni, ki jih sicer njegove lastne celice ne posedujejo, jih njegov imunski sistem prepozna kot tujke in pride do imunske reakcije ter posledično do zlepljenja rdečih krvničk.

Ker osebe s krvno skupino 0- ne posedujejo nobenih antigenov (ne A, ne B in ne Rhesus D) na eritrocitih, veljajo za univerzalne krvodajalce, saj lahko njihovo kri prejmejo ljudje vseh krvnih skupin.

Prejemnik Darovalec
O- O+ A- A+ B- B+ AB- AB+
O- x
O+ x x
A- x x
A+ x x x x
B- x x
B+ x x x x
AB- x x x x
AB+ x x x x x x x x