Rolf M. Zinkernagel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rolf Martin Zinkernagel
Rolf Zinkernagel Erudite Conclave medical college trivandrum.jpg  *
Rolf M. Zinkernagel (2005)
Rojstvo (1944-01-06) 6. januar 1944 (70 let)
Riehen, Basel-Stadt, Švica  *
Področja imunologija
Ustanove Univerza v Zürichu
Alma mater Univerza v Baslu
Avstralska narodna univerza
Poznan po raziskave delovanja celic ubijalk
Pomembne nagrade

Laskerjeva nagrada za temeljne medicinske raziskave (1995)

Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1996)
Podpis Rolf M. Zinkernagel.jpg


Rolf Martin Zinkernagel, švicarski imunolog, patolog in akademik, nobelovec, * 6. januar 1944, Riehen, Basel-Stadt, Švica.

Leta 1966 je skupaj z avstralskim imunologom Petrom Dohertyjem prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za odkritja o specifičnosti celično posredovanega imunskega odziva organizma.[1]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Odraščal je v rojstni vasi Riehen blizu Basla. Po srednji šoli je vpisal študij medicine na Univerzi v Baslu, kjer je tudi spoznal svojo bodočo ženo Kathrin, a ga klinična praksa ni pritegnila, zato se je preusmeril v biomedicino in se na tem področju usposabljal na univerzah v Baslu, Zürichu in Lausanni. V tem času se je začel ukvarjati z imunologijo. Leta 1973 je dobil položaj raziskovalca na Avstralski narodni univerzi v Canberri, kamor se je preselil z družino. Tu je pričel sodelovati s takratnim podoktorskim raziskovalcem Petrom Dohertyjem in vpisal doktorski študij.

Z Dohertyjem sta raziskovala delovanje celic ubijalk oz. citotoksičnih limfocitov T in njihovo vlogo pri limfocitnem horiomeningitisu, virusni bolezni miši. S serijo poskusov sta razkrila vlogo poglavitnega histokompatibilnostnega kompleksa (MHC) pri celično posredovanem imunskem odzivu - odkrila sta, da mora celica ubijalka prepoznati dva signala: celici lastno molekulo MHC in hkrati še virusni antigen, ki se izraža na površini te celice. Če je »lastni« signal prisoten hkrati z virusnim, celica ubijalka povzroči smrt okužene celice, sicer (v primeru da so limfociti vbrizgani v drugo miš) pa ne reagira in do imunskega odziva ne pride.

Po doktoratu je kratek čas deloval na Scrippsovem raziskovalnem inštitutu v La Jolli (Kalifornija, ZDA), nato pa se je leta 1979 vrnil v Švico, kjer je postal izredni profesor na Univerzi v Zürichu. Tu je nadaljeval z raziskavami celic ubijalk in do leta 1988 napredoval do rednega profesorja ter vodje univerzitetnega Inštituta za eksperimentalno imunologijo. Kot strokovnjak za imunologijo je bil leta 1999 imenovan v upravni odbor farmacevtskega podjetja Novartis, med leti 2000 in 2003 pa je bil tudi v upravnem odboru podjetja Cytos Biotechnology.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Za odkritja nekaterih ključnih mehanizmov delovanja imunskega sistema sta z Dohertyjem prejela več nagrad, med njimi leta 1995 Laskerjevo nagrado za temeljne medicinske raziskave in leto kasneje še Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Poleg tega sta bila povišana v Red Avstralije.

Zinkernakel je bil izvoljen tudi za člana več akademskih ustanov, med njimi Nacionalne akademije znanosti ZDA in Ruske akademije znanosti.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "The Nobel Prize in Physiology or Medicine 1996". nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno dne 3.7.2012. 

Viri[uredi | uredi kodo]