Konrad Lorenz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Konrad Lorenz
Konrad Lorenz.JPG
Rojstvo: (1903-11-07)7. november 1903
Dunaj, Avstro-Ogrska
Smrt: 27. februar 1989 (1989-02-27) (85 let)
Dunaj, Avstrija
Narodnost: avstrijska
Področja: etologija
Pomembne nagrade
in priznanja:
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1973)


Konrad Lorenz (desno) in Nikolaas Tinbergen, 1978

Konrad Zacharias Lorenz, avstrijski zoolog - etolog in ornitolog ter nobelovec, * 7. november 1903, Dunaj, Avstrija (takrat Avstro-Ogrska), † 27. februar 1989, Altenberg, Avstrija.

Lorenz je bil eden od začetnikov sodobne etologije. Svoje raziskovalno področje je imenoval živalska psihologija in v nemško govorečih državah je poznan kot oče te znanstvene discipline. Za odkritja na področju prožilcev in strukture prirojenih vedenjskih vzorcev je leta 1973 skupaj z Nikolaasom Tinbergenom in s Karlom von Frischem prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

Njegova najbolj znana prispevka na področju etologije sta hidravlični model motivacije in koncept vtisnjenja (imprintinga). Širši javnosti pa je znan predvsem po svojih poljudnoznanstvenih knjigah, kot so Er redete mit dem Vieh, den Vögeln und den Fischen (1949, slovensko Govori z govedom, s pticami in z ribami), So kam der Mensch auf den Hund (1950, slovensko Tako se je človek znašel s psom) in Das sogenannte Böse (1963), v katerih opisuje svoje izkušnje z živalmi in ljudmi.

Proti koncu svojega življenja se je usmeril k sociologiji. Že ob vzponu Nacizma v Avstriji in Nemčiji je izražal odobravanje dela nacistične ideologije, predvsem v povezavi z evgeniko. Leta 1938 se je včlanil v NSDAP in sprejel profesorsko mesto na univerzi. Kasneje se je distanciral od nacizma in je sodelovanje z nacisti obžaloval do konca življenja.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)