Evro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evro
ευρώ (v grščini)
Bankovci
Bankovci
Koda ISO 4217: EUR
Uporabnik(i):
Neuradni uporabnik(i):
Inflacija: 1,8 %
Fiksiral: BAM, BGN, CVE, KMF, XPF, XOF, XAF, EEK, LTL,
Podenota:
1/100 cent
dejanska uporaba je odvisna od jezika (v slovenščini tudi stotin)
Simbol:
Množina: Glej jezikovna vprašanja v zvezi z evrom
Kovanci:
Pogosto uporab.: 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1 €, 2 €, 3 €
razen če je sicer rečeno, da se uporabljajo redko
Redko uporab.: 1 in 2 centa
(velja le za Finsko in Nizozemsko)
Bankovci:
Pogosto uporab.: 5 €, 10 €, 20 €, 50 €
Redko uporab.: 100 €, 200 €, 500 €
Centralna banka: Evropska centralna banka
Tiskarna: Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato
Banco de Portugal
Banka Grčije
Banque de France
Bundesdruckerei
Central Bank and Financial Services Authority of Ireland
De La Rue
Fábrica Nacional de Moneda y Timbre
François-Charles Oberthur
Giesecke & Devrient
Royal Joh. Enschedé
Nacionalna banka Belgije
Oesterreichische Banknoten- und Sicherheitsdruck GmbH
Setec Oy

Evro oz. euro (oznaka , mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 18 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija.[9] Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno, uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, in sicer brez sklenjenega ustreznega sporazuma z Evropsko skupnostjo, s čimer bi EU uradno sprejela uporabo evra na teh območjih. Gre za ravnanje, ki je posledica predhodne prakse – pred uvedbo evrske gotovine se je namreč na teh območjih kot de facto valuta uporabljala nemška marka. Če se bosta Črna gora in Kosovo kdajkoli želela priključiti evrskemu območju, bosta morala pred vstopom, tako kot vse ostale države članice evroobmočja, izpolniti vse zahtevane konvergenčne kriterije.

Evro uporablja kot zakonito plačilno sredstvo približno 330 milijonov ljudi. Območje držav z evrom predstavlja več kot 16,5 % svetovnega BDP in več kot 30 % svetovne trgovine (vključno s trgovino znotraj EU).

Uradno je 1. januarja 1999 11 držav EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje) evro uvedlo kot knjižni denar. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.

Velika Britanija in Danska sta si zagotovili možnost, da evra ne uvedeta, Švedska pa ima v skladu s pristopno pogodbo zavezo uvesti evro, ko bo za to izpolnila pogoje. Države članice, ki so se EU priključile v letih 2004 in 2007, so zavezane k prevzemu evra, vendar šele potem, ko izpolnijo konvergenčne kriterije. Doslej so evro uvedli Slovenija (leta 2007), Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009) ter Estonija (2011). Kot zadnja je evro 1. 1. 2014 uvedla Latvija.[10]

Evro in euro[uredi | uredi kodo]

Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju

Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku 10. septembra 2004 v Scheveningnu dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v slovenščini »evro«, v litvanščini »euras«, v latvijščini »eiro«, v madžarščini »euró« in v malteščini »ewro«), temveč enoten zapis »euro«. Izjemi sta Grčija in Ciper, ki ne uporabljata latinice in je dovoljen zapis »ευρώ«.[11][12][13]

Evrobankovci[uredi | uredi kodo]

Vrednost Dimenzije Barva Arhitektura Obdobje Položaj kratke kode
5 €
120 x 62 mm
Siva
Klasika
do vključno 5. stoletja
1 cm nad črko O pri napisu EURO
10 €
127 x 67 mm
Rdeča
Romanika
11. in 12. stoletje
v zvezdi, na zgornji desni strani črke O pri napisu EURO
20 €
133 x 72 mm
Modra
Gotika
13. in 14. stoletje
v najbolj levi zvezdi
50 €
140 x 77 mm
Oranžna
Renesansa
15. in 16. stoletje
nad hologramom
100 €
147 x 82 mm
Zelena
Barok in rokoko
17. in 18. stoletje
prva beseda v besedilu med oknom in zvezdami
200 €
153 x 82 mm
Rumena
Arhitektura železa in stekla, Art Nouveau
19. in 20. stoletje
na desni jugozahodne zvezde, natisnjeno pokončno
500 €
160 x 82 mm
Vijoličasta
Sodobna arhitektura 20. stoletja
20. in 21. stoletje
v najbolj levi zvezdi

Evrobankovci so izdelani iz 100 % bombaža, zaradi česar imajo daljšo življenjsko dobo.

Uvedba evra v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Slovenija je evro uvedla 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila konvergenčne kriterije. Odločitev o vstopu Slovenije v območje evra pa so potrdile tudi evropske institucije ter države članice. Uvedba je potekala po načinu t.i. »velikega poka« - dvojni obtok evro gotovine in tolarjev je trajal 14 dni.
Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in je trajalo do 30. junija 2007. Do določitve tečaja menjave se je uporabljal centralni paritetni tečaj Banke Slovenije, po katerem je bil 1€ vreden 239,640 SIT. Tečaj zamenjave so določili 11. julija 2006, ostal pa je enak paritetnemu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Razen Severnega Cipra, ki uporablja turško liro
  2. ^ Vključno s prekomorskimi departmaji
  3. ^ Razen občine Campione d'Italia, ki uporablja švicarski frank.
  4. ^ Le evropski del ozemlja je del EU in uporablja evro. Karibska Nizozemska je leta 2011 uvedla kot uradno valuto ameriški dolar, otoki Curaçao, Sint Maarten in Aruba pa imajo svoje valute, vezane na dolar.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]