Stockholm

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stockholm
Lega Stockholma Mestni grb
Stockholm vapen.svg
59°21′ N 18°4′ E
Mestne pravice 13. stoletje
Občina Občina Stockholm (Stockholms stad) in druge v urbanem območju Stockholma
Okrožje Okrožje Stockholm
Pokrajina Södermanland in Uppland
Prebivalstvo Občina: 776,545 (30. jun., 2006)
Urbano: 1,212,196 (31. december, 2000)
Metropola: 1,729,274 (31. marec, 2006)


Stockholm [stɔkːɔlm] je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren. S 1.704.930 prebivalci je tudi največje mesto na Švedskem.

Staro mestno jedro, pogled iz Mestne hiše

Samo mesto zajema področje občin. Osrednji del in mnoga notranja predmestja so del Občine Stockholm, ki ima 765.000 prebivalcev. Je upravno, kulturno, prometno, nakupovalno in poslovno središče Švedske.

Stockholm je kot glavno mesto sedež švedske vlade in švedskega parlamenta. Tu je tudi rezidenca švedske vodje države; trenutno kralja Carla Gustava XVI.

Slikovito mesto je znano predvsem po svoji znameniti legi, saj poleg na kopnem, središče mesta leži na neštetih otočkih jezera Mälaren, od tod tudi ime »Mesto na vodi« oz. »severne Benetke«.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stockholm je prvič omenjen v zapisih iz leta 1252. Mesto je takrat dobilo pomembno vlogo v trgovini z železom iz rudnikov v Berslagenu. Prvi del imena - stock (lesen hlod) - najverjetneje izvira iz obrambnega sistema iz hlodov, ki se je raztezal med jezeroma Mälaren in Saltsjön. Drugi del - holm (otoček) - se navezuje na otoček Stadsholmen v središču Stockholma, okrog katerega se je skozi več stoletij razvijalo mesto do današnje podobe. Mesto naj bi ustanovil Birger Jarl z namenom, da zaščiti Švedsko pred vdorom tujih ljudstev z morja ter da prepreči plenjenje mest, kot so Sigtuna na jezeru Mälaren.

Stockholm je v 15. stoletju postal pomemben faktor v odnosih med danskimi kralji Kalmarske unije ter gibanjem za osamosvojitev Švedske. Švedom je za kratek čas uspelo prevzeti vodenje unije, vendar je leta 1520 danski kralj Christian II prodrl v Stockholm. V času od 4. do 10. novembra istega leta so Danci usmrtili številne predstavnike švedskega plemstva. Ta dogodek je znan pod imenom Stockholms blodbad (stockholmski pokol).

S kronanjem Gustava Vase leta 1523 je Švedska postala monarhija. Pod njegovo vladavino je število prebivalcev v Stockholmu hitro pričelo naraščati in leta 1600 je mesto štelo že 10.000 prebivalcev.

V 17. stoletju je Švedska postala ena izmed najmočnejših evropskih držav, kar se je odsevalo tudi v razvoju Stockholma. Od 1610 do 1680 se je število prebivalcev povečalo za šestkrat. Leta 1634 je Stockholm postal uradna prestolnica švedskega imperija. Trgovska pravila so bila določena in Stockholmu dala pomembno monopolno pravico nad trgovanjem med tujimi trgovci in ostalimi švedskimi ter skandinavskimi teritoriji.

Stockholm kot cvetoče trgovsko središče leta 1690. Stadsholmen, današnji Gamla Stan (Staro mesto), je prikazan na sredini slike. Jedkanica iz Suecia antiqua et hodierna

Med letoma 1713 in 1714 je v Stockholmu črna smrt terjala mnogo življenj. Po koncu 2. nordijske vojne in uničenju številnih predelov mesta leta 1721 je mesto pričelo stagnirati. Prebivalstvo ni več naraščalo in razvoj gospodarstva se je upočasnil. Kljub temu je Stockholm obdržal vlogo švedskega političnega središča in se nadaljnjo kulturno razvijal pod Gustavom III. Lep zgled za arhitekturo tega časa je Kraljevska opera.

Do srede 19. stoletja je Stockholmu ponovno uspelo postati gospodarsko vodilno mesto v državi. Pojavile so se nove industrijske panoge in Stockholm je postal pomembno središče za trgovino ter storitveni sektor, prav tako je dobil tudi ključno prometno vlogo. Prebivalstvo je skokovito naraščalo, predvsem zaradi imigracij. Ob koncu stoletja je bilo domačinov manj kot 40 %. Naselbine so se pričele širiti onkraj mestnih meja. V 19. stoletju so v Stockholmu nastali številni znanstveni inštituti, vključno s Karolinskim inštitutom (Karolinska Institutet).

Proti koncu 20. stoletja je Stockholm postalo moderno, tehnološko napredno in etnično raznoliko mesto. Mnogo zgodovinskih stavb je bilo porušenih, vključno s celotnim zgodovinskim predelom Klara, nadomestila pa jih je moderna arhitektura. Skozi stoletje so se številne industrijske panoge preusmerile iz delovno intenzivnih aktivnosti v področja z visoko tehnologijo ter storitveni sektor.

Mesto se je še naprej širilo, kar je s seboj prineslo nastanek novih predelov, kot so Rinkeby, Tensta in Sollentuna. V mnogih takih predelih je zelo velik odstotek priseljencev.