Gorica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gorica
Gorizia
Občina (comune)
Città di Gorizia
Stari del Gorice - pogled z gradu
Gorica is located in Italija
Gorica
Gorica
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°56′N 13°37′E / 45.933°N 13.617°E / 45.933; 13.617Koordinati: 45°56′N 13°37′E / 45.933°N 13.617°E / 45.933; 13.617
Država Zastava Italije Italija
Dežela Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina Gorica (GO)
Frazioni Castello, Lucinico (Ločnik), Oslavia (Oslavje), Piuma (Pevma), San Mauro (Šmaver), Sant’Andrea (Štandrež), Straccis (Stražišče), Vallone dell'Acqua, Gradiscutta, Piedimonte (Podgora)
Upravljanje
 • Župan Ettore Romoli (PdL)
Površina
 • Skupno 41 km2
Nadmorska višina 84 m
Prebivalstvo (30. april 2009)
 • Skupno 35.980
 • Gostota 880 preb./km2
Demonim Goriziani, Goričani
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 34170
Klicna koda 0481
Zavetnik Sveta Hilarij in Tacijan
Dan 16. marec
Spletna stran Uradna spletna stran

Gorica (Stara Gorica, italijansko Gorizia [go'riʦːja], nemško Görz, furlansko Gurize) je mesto s 40.000 prebivalci v Italiji ob meji s Slovenijo, оziroma z Novo Gorico. Tam živi številna slovenska narodna manjšina. Gorica je glavno mesto Goriške pokrajine, ki je ena od štirih pokrajin dežele Furlanija - Julijska krajina.

Je sedež goriške nadškofije in metropolije.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nastanek urbane naselbine[uredi | uredi kodo]

Naselbina je kot villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza v pisnih virih prvič omenjena leta 1001, v listini cesarja Otona III. V 11. in 12. stoletju je naselje dobivalo na pomenu in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši koroški vojvoda Henrik Spanheim imenoval Goriški, od srede 12. stoletja ime prevzamejo pomembni Goriški grofje. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj oblikoval v tržno naselbino že preden je Majnhard II. Goriški 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenjskega sejma.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kosi M. (2007). »Nastanek mesta Gorica - dileme in nove perspektive«, Kronika 55: 171-184.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]