Gradež (Italija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gradež
Grado
Občina (comune)
Comune di Grado
Staro mestno jedro
Gradež (Italija) se nahaja v državi Italija
Gradež
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E / 45.67778; 13.39472Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E / 45.67778; 13.39472
Država Zastava Italije Italija
Dežela Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina Gorica (GO)
Frazioni Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera
Upravljanje
 • Župan Silvana Olivotto
Površina
 • Skupno 114 km2
Nadmorska višina 2 m
Prebivalstvo (31. avgust 2008)
 • Skupno 8.650
 • Gostota 76 preb./km2
Demonim Gradesi
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 34073
Klicna koda 0431
Zaščitnik sveti Mohor in Fortunat
Dan 21. julij
Spletna stran Uradna spletna stran

Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Lega[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Basilika Eufemia Grado.jpg

Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. [1]

Zgodovinske znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Bazilika sv. Eufemije, z osmerokotno krstilnico iz poznega 5. stoletja n.š. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
Otok Barbano


Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  2. ^ Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.