Gradež (Italija)

Za druge pomene glej Gradež (razločitev).

Gradež Grado
—  Občina (comune)  —
Comune di Grado
Staro mestno jedro
Gradež Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E
Država	Italija
Dežela	Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina	Gorica (GO)
Frazioni	Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera
Upravljanje
• Župan	Silvana Olivotto
Površina
• Skupno	114 km2
Nadmorska višina	2 m
Prebivalstvo (31. avgust 2008)
• Skupno	8.650
• Gostota	76 preb./km2
Demonim	Gradesi
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	34073
Klicna koda	0431
Zaščitnik	sveti Mohor in Fortunat
Dan	21. julij
Spletna stran	Uradna spletna stran

Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Lega

Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.

Zgodovina

Naselbino na otoku je že v antiki povezoval nasip s kopnim in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel.

Severovzhodno od mesta, sredi lagune leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja in Beneške Slovenije.