Huni

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo. Ukvarjali so se z le živinorejo. Prvič so omenjeni v kitajskih virih pod imenom Xiongnu. Sto let pozneje so ustanovili državo na območju današnje Mongolije ter zahodne Kitajske. Nekaj časa so jim kitajski vladarji pošiljali darove z namenom odvrniti Hune od roparskih pohodov. Pozneje pa so v vojnah,ki so trajale več kot 200 let bili Huni poraženi. Leta 48 naše dobe so se razdelili na Južno in Severno hordo. Južna horda se je hitro zlila s kitajskim prebivalstvom in prenehala obstajati kot samostojna enota. Severna horda pa se je zaradi kitajske nevarnosti leta 93 umaknila iz Mongolije proti zahodu. 4. stoletju je ponovno prišlo do delitve plemen na dva dela. En del (Beli Huni) so se pomaknili proti jugu v Indijo, kjer so razbili državo Guptov, drugi del pa se je preselil v stepe severno od Kaspijskega jezera in Črnega morja. Tu so premagali in si pokorili Alane,Gote in Herule pa pregnali. V nadaljnjih pohodih so prišli v srednjo Evropo in na meje obeh delov Rimskega imperija, ki so ga v času vladavine Atile tudi resno ogrožali. Po porazu z Rimljani in njihovimi zavezniki na Katalonskem polju v današnji Franciji leta 451 in Atilovi smrti leta 453 pa so počasi izginili iz zgodovine.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]