Evropa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Satelitska slika Evrope

Evrópa je celina, katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko.

Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Evrope.

Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z grško in rimsko zgodovino ter kasneje z bizantinsko. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten rimski imperij, nastalo je več germanskih držav, ki so v naslednjih stoletjih sprejele krščansko vero. Najmočnejša je postala država Frankov pod Karlom Velikim, ki pa je že v 9. stoletju razpadla. Odtlej se je Evropa razvijala v obliki številnih večjih ali manjših držav, čeprav ima rimsko-nemško cesarstvo od 10. do sredine 13. stoletja še vodilno vlogo. Germanska in romanska ljudstva (zlasti Nemci, Francozi, Angleži, Španci, Italijani, Nizozemci) so postala jedro zahodne kulturne skupnosti, v katero so se vključevala tudi slovanska ljudstva.

V srednjem veku je utelešala katoliška cerkev s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po reformaciji. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, Francije pod Ludvikom XIV. in posebno pod Napoleonom I. in v smislu evropskega ravnotežja sil se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi Islama; medtem ko je naval Arabcev strla že v srednjem veku v Španiji, je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do 19. stoletja.

Z odkritji od 16. stoletja dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom razsvetljenstva se je začel razvoj naravoslovnih znanosti. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po francoski revoluciji 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja imperialističnega obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do prve svetovne vojne, s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile ZDA, po oktobrski revoluciji pa tudi SZ in nato Japonska. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v Italiji prevzel oblast fašizem in leta 1933 v Nemčiji nacizem. Po drugi svetovni vojni se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv ZDA, ustanovijo vojaški pakt NATO, vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom SZ, včlanjene so v vojaški varšavski pakt in gospodarskem sporazumu SEV. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali neuvrščeno politiko. j

Seznam evropskih držav[uredi | uredi kodo]

Zemljevid Evrope
Ena od predlaganih razdelitev na regije
  1. Zastava Albanije Albanija
  2. Zastava Andore Andora
  3. Zastava Avstrije Avstrija
  4. Zastava Belgije Belgija
  5. Zastava Belorusije Belorusija
  6. Zastava Bolgarije Bolgarija
  7. Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
  8. Zastava Češke Češka
  9. Zastava Danske Danska
  10. Zastava Estonije Estonija
  11. Zastava Finske Finska
  12. Zastava Francije Francija
  13. Zastava Grčije Grčija
  14. Zastava Gruzije Gruzija (delno)
  15. Zastava Hrvaške Hrvaška
  16. Zastava Irske Irska
  17. Zastava Islandije Islandija
  18. Zastava Italije Italija
  19. Zastava Latvije Latvija
  20. Zastava Lihtenštajna Lihtenštajn
  21. Zastava Litve Litva
  22. Zastava Luksemburga Luksemburg
  23. Zastava Madžarske Madžarska
  24. Flag of the Republic of Macedonia Makedonija
  25. Zastava Malte Malta
  26. Zastava Moldavije Moldavija
  27. Zastava Monaka Monako
  28. Zastava Nemčije Nemčija
  29. Zastava Nizozemske Nizozemska
  30. Zastava Norveške Norveška
  31. Zastava Poljske Poljska
  32. Zastava Portugalske Portugalska
  33. Zastava Romunije Romunija
  34. Zastava Rusije Rusija (delno)
  35. Zastava San Marina San Marino
  36. Zastava Slovaške Slovaška
  37. Zastava Slovenije Slovenija
  38. Zastava Srbije Srbija (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi Zastava Črne gore Črna gora in Zastava Kosova Kosovo)
  39. Zastava Španije Španija
  40. Zastava Švedske Švedska
  41. Zastava Švice Švica
  42. Zastava Turčije Turčija (delno)
  43. Zastava Ukrajine Ukrajina
  44. Zastava Vatikana Vatikan
  45. Zastava Združenega kraljestva Združeno kraljestvo

Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):

  1. Zastava Armenije Armenija
  2. Zastava Azerbajdžana Azerbajdžan
  3. Zastava Cipra Ciper
  4. Zastava Gruzije Gruzija

Geografija[uredi | uredi kodo]

BlankMap-Europe.svg

Glavni članek: Geografija Evrope.

Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. Otoki in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300 km daleč od najbližjega morja.

Delitev Evrope[uredi | uredi kodo]

Evropo lahko razdelimo na podlagi:

  • narodne sestave
  • političnih razmerij
  • gospodarskega razvoja
  • lege

Glede na lego držav Evropo delimo na:

  • Države Zahodne Evrope so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska
  • Države Južne Evrope so: Italija, Vatikan, San Marino, Monaco, Andora, Španija, Portugalska, Grčija in Malta.
  • Države Jugovzhodne Evrope so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Makedonija, Turčija, Gruzija in Azerbajdžan
  • Države Srednje Evrope so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija.
  • Države Severne Evrope so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija
  • Države Vzhodne Evrope so: Rusija, Ukrajina, Belorusija, Moldavija

Podnebje Evrope[uredi | uredi kodo]

Večina Evrope leži v severnem zmerno toplem pasu. Le skrajni južni deli segajo v subtropski pas, skrajni severni deli pa segaja v subpolarni. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to Atlantski ocean, kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša Severno atlantski tok, blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - oceansko podnebje. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe celinskega podnebja. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje.

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

V Evropi je glavna vegetacija mešani gozd. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel zalivski tok ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo slemenitev v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne.

80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do Severnega ledenega morja. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi je komaj 2-3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %).

V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta bukev in hrast. Na severu prevladuje tajga, še bolj na sever pa se pojavi tundra. V Sredozemlju so pogoste olive. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani stepe. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Lingvistični zemljevid Evrope

Nadnacionalne organizacije[uredi | uredi kodo]

Evropsko združenje za prosto trgovino Svet Evrope Švica Albanija Hrvaška Liechtenstein Islandija Norveška Armenija Schengensko območje Evropsko gospodarsko območje Azerbejdžan Bosna in Hercegovina Avstrija Nemčija Malta Gruzija Belgija Slovenija Grčija Nizozemska Ciper Evroobmočje Moldavija Evropska unija Finska Italija Portugalska Španija Švedska Irska Črna gora Francija Slovaška Luksemburg Litva Republika Makedonija Poljska Madžarska Bolgarija Danska Rusija Češka Romunija Latvija Estonija Srbija Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Ukrajina Carinska unija Evropske unije Monako Turčija San Marino Andora
Eulerjev diagram, ki prikazuje odnose med različnimi evropskimi organizacijami.