Stepanakert

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karta Azerbajdžana kaže mesto Xankəndi.
Glavna cesta v Stepanakertu. (fotografija: Raffi Kojian)

Stepanakert (armensko Ստեփանակերտ) je glavno mesto samooklicane Republike Gorski Karabah. Nadzor nad območjem je vzrok spora med Azerbajdžanom in Armenijo, vključno z vojno, ki je sledila po razpadu Sovjetske zveze. Trenutno je Stepanakert pod armenskim nadzorom in večina azerbajdžanskega prebivalstva je razseljenega vzhodno. Mesto ima 56.600 prebivalcev (popis 1. januar 2004)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto Xankəndi je bilo ustanovljeno leta 1917 po oktobrski revoluciji. Leta 1923 je bilo preimenovano v Stepanakert, v čast Stepanu Šaumjanu, armenskemu komunističnemu borcu iz Bakuja, ki je umrl leta 1918 v državljanski vojni. Leta 1988 razglasi regionalni parlament pokrajine priključitev Gorskega Karabaha Armeniji. Po razglasitvi neodvisnosti Azerbajdžana od Sovjetske zveze je bilo zopet preimenovano v Xankəndi, v sklopu azerifikacije avtonomne oblasti Gorski Karabah (Nagorno-Karabah) z večinskim armenskim prebivalstvom (ca. 77 %). Izbruhnili so spopadi, ki so vodili v armensko kontrolo nad območjem, ki se je z Armenijo povezalo preko ozkega koridorja na zahodu pokrajine. Neuradno premirje velja od leta 1994.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Pred izbruhom vojne je gospodarstvo Stepanakerta večinoma temeljilo živilski industriji, predelavi svile in vinarstvu. Gospodarstvo je bilo po vojni močno oslabljeno.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]