Azerbajdžan

*Azərbaycan Respublikası*
Republika Azerbajdžan
Azərbaycan Respublikası Republika Azerbajdžan
Zastava
	Himna: Azərbaycan Respublikasının Dövlət Himni; Azerbajdžanski marš;
Glavno mesto; (in največje mesto)	Baku; 40°22′N, 49°53′E
Uradni jeziki	Azerščina
Upravljanje	Republika
Neodvisnost	Od Sovjetske zveze
Prebivalstvo
BDP (PKM)	ocena 2005
HDI (2003)	0,729 (srednji) (101.)
Valuta	Manat (AZN)
Časovni pas	(UTC+4)
Vrhnja domena (TLD)	.az
Klicna koda	+994

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Azerbajdžanska republika, krajše Azerbajdžan (azersko Azərbaycan ali Азәрбајҹан, rusko Азербайджан), je država v Zakavkazju, ki na severozahodu meji na Gruzijo, na severu na Rusijo, na vzhodu na Kaspijsko jezero, na jugu na Iran, ter na zahodu na Armenijo, na katero na severu meji tudi azerbajdžanska eksklava Naxcivan, ki na jugu prav tako meji na Iran, na severozahodu pa se dotika Turčije.

Nekdanjo avtonomno pokrajino Gorski Karabah na zahodu Azerbajdžana so po razpadu Sovjetske zveze zasedle armenske sile. Danes se na tem območju nahaja samooklicana država Gorski Karabah, ki jo je priznala samo Armenija.

[uredi] Površje

Republika Azerbajdžan obsega 86.600 km², od tega pripada 5.500 km² k Avtonomni Republiki Nahičevan (Naxcivan).^[1] Okoli 15% ozemlja države je še danes pod armenskim nadzorom.^[1] Armenci nadzorujejo ne samo Gorski Karabah, temveč tudi nekaj azerbajdžanskih provinc, kjer je pred vojno živelo le azerbajdžansko prebivalstvo. V zasedenih pokrajnah so Armenci uničevali azerbajdžansko prebivalstvo, tako da danes živijo v nezasedenih delih Republike Azerbajdžana azerbajdžanski begunci iz Armenije ter iz pokrajin Azerbajdžana, ki jih Armenija zaseda.

Hribi na meji z Iranom se imenujejo Tališke gore. Največji del Azerbajdžana pa leži na območju Malega Kavkaza, kjer leži tudi najvišja gora Bazardüzü, visoka 4.466. Največje jezero Sarısu ima 67 km² površine. Najpomembnejša reka je reka Kura/Kür. Reka Arak je naravna meja z Iranom. K državnem ozemlju spadata še otoka Pirallahı ter Cilov v Kaspijskem jezeru. Na polotoku Abşeron in v Kaspijskem jezeru pridobivajo nafto.

Približno polovica Azerbajdžana je poljedelskega, 12% površja so gozdovi.^[2]

[uredi] Kultura in hrana

Plov(aş,ash, polao, pilau, pulao) je znan tudi kot kralj lokalne gastronomije v Azerbajanu. Jed sestavljeno iz riža in zdroba(popečen na olju, kuhan v mesni juhi) pripravljajo, da pokazejo spostovanje gostom in za posebne priloznosti. Vstop plova je uradni zacetek obreda, s spremljevalno glasbo, baklami in vzklikom: Eziz Qonaqlar, Meclisimize Ash Gelir! Dragi gosti, plov odpira nas obred.

[uredi] Viri

^ ^a ^b Aserbaidschan. Auswärtiges Amt (Nemški zvezni urad za tujino). Pridobljeno 28.3.2009. (v nemščini)
^ Aserbaidschan in Kürze. Botschaft der Republik Aserbaidschan, Berlin. Pridobljeno 28.3.2009. (v nemščini)

Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

[_note_Aserbaidschan-0] Aserbaidschan. Auswärtiges Amt (Nemški zvezni urad za tujino). Pridobljeno 28.3.2009. (v nemščini)

[_note_1] Aserbaidschan in Kürze. Botschaft der Republik Aserbaidschan, Berlin. Pridobljeno 28.3.2009. (v nemščini)

[1]

[2]

Azerbajdžan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

[uredi] Površje

[uredi] Kultura in hrana

[uredi] Viri

Pogled

Osebna orodja

Navigacija

Občestvo

Podpora

Iskanje

Pripomočki

V drugih jezikih