Azerbajdžanščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Azerbajdžanščina
Azeri
Azərbaycan dili / Azərbaycanca / Azəri dili / Azəricə
آذربایجان دیلی / آذربایجانجا / آذری دیلی / آذریجه
Izgovorjava ɑzærbɑjdʒɑn dili
Materni jezik Iran, Azerbajdžan, Turčija, Gruzija, Rusija, Afganistan, Irak, Turkmenistan, Sirija[1]
Etničnost Azerbaijani
Število maternih govorcev 22,7 milijonov  (2007)[2]
Jezikovna družina
turški
  • oguški
    • zahodni oguški
      • Azerbajdžanščina
Pisava latinica (azerbajdžanska abeceda) in prej cirilica v Azerbajdžanu, perzijska pisava v Iranu
turška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik

Zastava Azerbajdžana Azerbajdžan (severna azerbajdžanščina)

Zastava Rusije Rusija - Eden izmed uradnih jezikov v Dagestanu.
Regulator Azerbaijan National Academy of Sciences
Jezikovne kode
ISO 639-1 az
ISO 639-2 aze
ISO 639-3 azevključene kode
Posamezne kode:
azj – severna azerbajdžanščina
azb – sužna azerbajdžanščina
Linguasphere del 44-AAB-a
Idioma azerí.png
Govorci azerbajdžanščine
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Azerbajdžánščina ali azêrščina je jezik iz turške skupine jezikov. Število govorcev azerbajdžanščine je negotovo, ker so razpršeni po številnih državah, bilo pa naj bi med 28 in 35 milijoni, V Azerbajdžanu je statistični urad ugotovil, da ažerbajdžansko govori 9.235.001 državljan. Precej več pa je azerbajdžanskih govorcev v Iranu, po različnih ocenah od 14,5 do 18 milijonov (po podatkih CIA [3]).

Azerbajdžanščina je eden izmed jezikov oguške skupine turških jezikov, ki so dovolj sorodni, da se govorci lahko sporazumevajo. V tej skupini so tudi turščina, gagauščina in turkmenščina, kar vzpostavlja obširno sporazumevalno območje od jugovzhodne Evrope do Srednje Azije.

Azerbajdžanska narodna in jezikovna identiteta se je vzpostavila v zadnjih sto letih. Pred tem so pripadnike poimenovali z različnimi približnimi oznakami: Turki, Tatari, kavkaški Muslimani.

V Azerbajdžanu za pisanje v državnem jeziku sedaj uporabljajo latinico; od leta 1938 do 1991 (in delno še sedaj) so pisali v cirilici, pred tem od leta 1929 do 1938 v latinici z drugačnim naborom znakov. Zgodovinsko so azerbajdžansko pisali izključno v perzijsko-arabski pisavi, kar je še sedaj v navadi v Iranu.

Tabela za prečrkovanje (abecedni vrstni red se pri posamezni varianti pisave razlikuje):

Aa Аа آ ا
Bb Бб ب
Cc Ҹҹ ج
Çç Чч چ
Dd Дд د
Ee Ее ئ
Əə Әә ا ه
Ff Фф ف
Gg Ҝҝ گ
Ğğ Ғғ غ
Hh Һһ ه ح
Xx Хх خ
Ыы ی
İi Ии ی
Jj Жж ژ
Kk Кк ک
Qq Гг ق
Ll Лл ل
Mm Мм م
Nn Нн ن
Oo Оо و
Öö Өө ؤ
Pp Пп پ
Rr Рр ر
Ss Сс س ص ث
Şş Шш ش
Tt Тт ت ط
Uu Уу و
Üü Үү و
Vv Вв و
Yy Јј ی
Zz Зз ز ذ ظ ض


Tujke vedno pišejo fonetično, tudi v latinici: namesto "Bush" (angleški priimek) pišejo"Buş", namesto "Schröder" (nemški priimek) pišejo "Şröder".

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Azerbaijani, South". Ethnologue. 1999-02-19. Pridobljeno dne 2013-07-13. 
  2. ^ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  3. ^ CIA: The World Factbook. CIA. 14 November 2011