Gazela (pesem)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gazela (arabsko: ghasal - pletivo, preja) je krajša arabsko-perzijska lirska pesniška oblika.

Gazela je nekitična, torej ni razdeljena na kitice. Ima od 6 do 30 verzov, ki so poljubno dolgi. Ritem ni predpisan, pač pa rima.

Pri gazeli se ista rima ponovi v prvih dveh vrsticah in nato v vseh sodih vrsticah. Lihe vrstice so brez rim. V sodih vrsticah pa sledi rimanim besedam dostikrat še kakšna beseda ali izrek kot pripev ali refren, bistven za vsebino pesmi. Po tem in zaradi ponavljajoče se rime ima gazela svoje ime: obnavljata se v pesmi, podobno kakor kak vzorec na pletivu preproge.

Vsebina je v gazeli svobodna. Dostikrat je igrivo opevana ljubezen, vino, prijateljstvo. Nemalokrat pa s svojo vsebino tudi poučuje.

Mojster gazele je bil perzijski pesnik Hafis, ki je živel v 14. stoletju. Slovenci smo dobili gazelo preko Nemcev. Leta 1831 je Jakob Zupan prevedel dvanajst gazel kranjsko-nemškega pesnika Hermannsthala in jih objavil v Ilirskem listu. Te gazele so sicer vsebinsko in oblikovno slabe. Mojstrske pa so Prešernove gazele. Prešeren je napisal sedem gazel, med njimi štiri z refreni. Pri nas so gazele pisali še Stritar, Medved, Kette in Župančič.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Silva Trdina:Besedna umetnost: 2. Literarna teorija. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958 in več izdaj. (COBISS)