Književnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stare knjige

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnik, pisma, spomini, pridiga, molitev itd.

Književnost poznajo različna ljudstva, združbe, filozofske šole ali zgodovinske dobe. V splošnem velja, da je književnost nekega ljudstva zbirka besedil, ki jih ta ima. S to oznako književnosti lahko gledamo enako na judovsko Biblijo, pesnitev Beowulf, Iliado, Odisejo ali roman Zločin in kazen. Književnost enačijo tudi z zbirko zgodb, pesmi in iger, ki obravnavajo določeno temo. V tem primeru lahko govorimo tudi o književnosti brez nacionalnega značaja.

Književnost po izvoru[uredi | uredi kodo]

Zvrsti, vrste, žanri[uredi | uredi kodo]

Pripovedništvo ali proza[uredi | uredi kodo]

Pesništvo ali poezija[uredi | uredi kodo]

Dramatika[uredi | uredi kodo]

V dramskih delih ena, dve ali več oseb govori, kot da so postavljene pred navzočimi poslušalci ali gledalci v neko zunanje dogajanje ali stanje. Čas je za govoreče osebe sedanji in tudi gledalec ima vtis, da se vse dogaja pred njim. Dramatika dobi nazorno podobo šele na odru in je tesno povezana z gledališčem, čeprav jo lahko tudi le beremo.

Polknjiževne zvrsti[uredi | uredi kodo]

Književnost posameznih zgodovinskih obdobij[uredi | uredi kodo]

Književnost posameznih narodov[uredi | uredi kodo]

Književne nagrade[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]