Švedska književnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Švedska književnost se je razvijala skozi stoletja v povezavi s sosednjimi književnostmi Baltskih držav.

Razvoj švedske književnosti[uredi | uredi kodo]

Švedska književnost na prelomu 19. in 20. stoletja[uredi | uredi kodo]

To obdobje zaznamujeta dva velika švedska književnika:

Oba sta močno vplivala na švedsko pripovedništvo in dramatiko. Pesniško se je uveljavil zlasti pesnik:

Švedska književnost pred drugo svetovno vojno[uredi | uredi kodo]

Nobelovi nagrajenci za književnost[uredi | uredi kodo]

Književnost po letu 1945[uredi | uredi kodo]

Po koncu druge svetovne vojne se je pisanje švedskih pesnikov in pisateljev močno spremenilo, opazen je prehod od modernizma v eksperimentalne oblike pisanja, ki je širšemu občinstvu bralcev precej nerazumljivo. Mnogi pisci prebolevajo vojne travme in opisujejo svoje tesnobe. Nastopijo sledeči pisci:

in pisatljice;

Pisateljice so v svojih delih opisovale življenje na Švedskem od materinstva do grožnje nastanka atomske vojne.

Književnost po letu 1950[uredi | uredi kodo]

Šestdeseta leta so v švedsko književnost prinesla veliko kritike družbe, nastopil je boj proti vietnamski vojni, večje je zanimanje za marksistično ideologijo. Na Švedskem se začnejo pojavljati dokumentarne knjige, katere so pričeli pisati novinarji in so bile zelo aktualne, svoj vrhunec so dosegle v zgodnjih 70-letih. V tem obdobju so pisali sledeči pisatelji:
Sedemdeseta leta v švedsko književnost prinesejo reakcijo na politizacijo književnosti v šestdesetih letih. Ponovno se pojavi socialni realizem, pisatelji pišejo o delu v tovarnah, o delovanju švedskih institucij, o pojavljanju švedske industrijske revolucije. Priljubljena oblika književnega dela postanejo epski romani. Nastopi nekaj pomembnih švedskih književnikov kot so:
Osemdeseta leta zaznamuje pojav post moderne, epski romani se umikajo drobnim književnim delom z največ sto pisanimi stranmi v ospredje pa stopi tudi poezija. To obdobje zaznamujejo pesniki, pisatelji, dramatiki kot so:
Devetdeseta leta in začetek 3. tisočletja se v švedski književnosti pojavi večja ekstroventiranost, književniki pri pisanju občutijo večjo zavezanost do socialnega okolja. Pesniki poskušajo prikazati vsakdanje situacije, pri tem pa se ne izgubljajo v jezikovnih eksperimentih. Predstavnik te generacije pesnikov je Göran Greider, v prozi pa se književniki vračajo k socialnemu realizmu in dokumentarnemu pripovedništvu. To je čas razmaha avtobiografij, kratke proze in psiholoških romanov. Pomembni pisci iz tega zadnjega obdobja so:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]